Med razstavljenimi predmeti sta denimo tudi prestol in kip monarha Kraljevine Benin, ki sta bila v času kolonializma naropana iz beninske kraljeve palače. V berlinskem muzeju obiskovalcem podrobno razložijo, zakaj bodo umetnine vrnili. Sporazum o vrnitvi umetnin so podpisali julija, skupno gre za 516 artefaktov, večinoma bronastih skulptur iz obdobja od 16. do 18. stoletja, ki jih je leta 1897 iz beninske kraljeve palače odnesla britanska kolonialna ekspedicija. Na ogled bo v muzeju ostalo le 40 bronastih kipov, ki so v Nemčiji ostali v okviru desetletne pogodbe o izposoji.
Za Nemčijo je vrnitev umetnin še posebno pomembna, saj skuša v zadnjem času prevzeti odgovornost za napake, ki jih je storila v času kolonializma, ko je imela afriške kolonije v delih držav od današnjega Burundija, Tanzanije, Konga, Čada, Nigerije, Gane, Kameruna do Gabona in Namibije. Namibiji so se maja lani uradno opravičili zaradi genocida, ki so ga v začetku 20. stoletja izvršili nad upornima ljudstvoma Herero in Nama. Ocenjujejo, da so tedaj ubili okoli 100.000 pripadnikov teh dveh ljudstev. Skupaj z opravičilom so se zavezali, da bodo skupnostim, ki so bile prizadete zaradi genocida, v prihodnjih 30 letih plačali milijardo evrov kompenzacije.
Belgija preiskuje muzeje
Beninske umetnine v nemškem muzeju pa še zdaleč niso edine afriške umetnine, ki so v Evropo prišle v času kolonializma. Ocenjujejo, da je v evropskih muzejih več tisoč afriških artefaktov, ki so jih s celine odnesli v času kolonializma, in da je v muzejih zunaj Afrike kar 90 odstotkov afriške kulturne dediščine.
Med državami, ki so jih nekaj že vrnile, je Francija. Emmanuel Macron je leta 2017 v Burkina Fasu dejal, da »afriška dediščina ne more biti več ujetnica evropskih muzejev«. Štiri leta pozneje je Francija Burkina Fasu vrnila 26 umetnin, ki so jih hranili francoski muzeji. Julija je belgijska vlada odločila, da bodo pregledali depoje vseh muzejev in popisali vse umetnine, ki so bile nelegalno pripeljane v državo v času kolonializma. Samo bruseljski Afriški muzej ima denimo 85.000 artefaktov, med njimi pa naj bi jih bilo vsaj 2000 nelegalno pripeljanih v državo. Priznavajo pa, da je zelo težko za vsak predmet določiti, od kod je prišel in kako, še zlasti če je bil muzeju podarjen.
Iščejo skupne evropske smernice
Trenutno je odločitev o tem, ali bodo vrnili afriške umetnine ali ne, v rokah vsake države posebej. Strokovnjaki pa poudarjajo, da bi bila repatriacija umetnin uspešnejša, če bi o tej problematiki obstaja skupna evropska politika, češ da so umetnine nenehno krožile med evropskimi muzeji in da so tudi v muzejih držav, ki niso imele kolonij. Na pobudo nekaj poslancev bo evropski parlament glasoval o smernicah, ki naj bi narekovale vračanje umetnin, hkrati pa bi države tudi pozvali, naj skušajo afriškim državam pomagati z vlaganjem v muzejsko infrastrukturo. Eden od argumentov, zakaj evropski muzeji niso naklonjeni vračanju umetnin, je namreč tudi ta, da v Afriki nimajo primernih depojev za zaščito artefaktov.
Vse evropske države pa niso navdušene nad vračanjem umetnin. Portugalski parlament je denimo leta 2020 glasoval proti vračanju umetnin nekdanjim kolonijam. Prav posebno poglavje je Velika Britanija, ki ima v svojih muzejih veliko več v času kolonializma nakradenih afriških in drugih umetnin kot vsi evropski muzeji skupaj.