Elektromobilnost
na Norveškem
Dokler niso odkrili nafte, je bila Norveška revna dežela, avtomobili pa so bili luksuzni izdelek, ki je bil vedno visoko obdavčen. Avtomobili so posledično na Norveškem občutno dražji kot drugje. Seveda si vsi Norvežani ne morejo privoščiti novega električnega avtomobila, zato so trije izmed štirih nakupov opravljeni na trgu rabljenih vozil. Čeprav se električni štirikolesniki prodajajo odlično, pa v celotni floti še vedno pomenijo le desetino.
Matej Štakul
19. september 2022 00:31
19. september 2022 0:31
Predviden čas branja: 4 min
Matej Štakul
19. september 2022 00:31
19. september 2022 0:31
Predviden čas branja: 4 min
Foto: Jaka Gasar
1997.
leta je Norveška uvedla oprostitev plačila cestnine za lastnike električnih vozil, dve leti pozneje brezplačno parkiranje na občinskih parkiriščih, z letom 2003 pa še uporabo voznih pasov, sicer namenjenih za avtobuse. Elektromobilnost pa so najbolj pospešili občutno nižji davki (od leta 1990 brez nakupnega in uvoznega davka, z letom 2001 izjema od plačila 25-odstotnega DDV). To je električna vozila v primerjavi z bencinsko ali dizelsko gnanimi občutno pocenilo.
19,2 mrd.
kron (2,3 milijarde dolarjev) prihodkov iz proračuna izpade na letni ravni, ker električni avti niso obdavčeni. Okoljevarstveniki pravijo, da jim je ideja o obdavčitvi električnih vozil blizu, vse dokler ostane obdavčitev avtov na fosilna goriva zelo visoka.
***
Denar ima pri elektromobilnosti največjo vlogo. Če mislite, da bo nekdo globoko segel v žep samo zato, da bi rešil naše okolje, se motite. Seveda je ljudem varovanje okolja blizu, a za avto nihče ne želi plačati več kot 30.000 evrov, to je edina resnica.
Sveinung Rotevatn
minister za okolje
Pevec skupine A-ha je dosegel svoje
Zgodba o začetkih elektromobilnosti na Norveškem sega v osemdeseta leta, ko se je nekaj okoljevarstvenikov, med katerimi je bil tudi pevec slovite glasbene skupina A-ha, s predelano Fiatovo pando vozilo po cestah v okolici Osla in so bili prepričani, da bi morali biti lastniki električnih vozil oproščeni plačila cestnine, in je namenoma niso plačevali. Zato so jim avto zasegli in ga dali na dražbo, a tega doma predelanega avta z električnim dosegom 45 kilometrov nihče ni želel kupiti. Za vsega 200 kron so ga odkupili nazaj. Toda to dejanje civilne iniciative je bilo odmevno, zato so aktivisti začeli pritiskati na vlado, naj začne spodbujati električno vožnjo. Kampanja je trajala devet let.
2017.
leta
so se zavezali, da bo vlada financirala postavitev vsaj dveh zelo hitrih polnilnic vsakih 50 kilometrov glavnih cest, kar jim je do danes uspelo. Si je pa norveški parlament zadaj cilj, da morajo biti vsi do leta 2025 prodani novi avtomobili brez škodljivih izpustov (bodisi električno gnani ali na vodik), načrte pa dosegajo hitreje od pričakovanj.