Drugi dogodek je bil za kriptovalute precej pomembnejši, vendar presenetljivo ni bistveno vplival na ceno. V četrtek okoli devete ure zjutraj se je zgodil tako imenovani the merge, od takrat naprej ethereumov blockchain deluje po principu dokaza lastništva (eng. proof of stake) in za delovanje ne potrebuje rudarjev. Blockchain je tako postal bolj okolju prijazen, saj naj bi se emisije zmanjšale za več kot 90 odstotkov. Poleg tega naj bi ethereum na dolgi rok postal deflacijski, kar bo pozitivno vplivalo na vrednost, v kolikor bo za ethereum obstajalo povpraševanje. Vpliva na trenutno ceno dogodek sicer ni imel, kaže, da je bila cena uspešnega mergea že všteta v ceno na trgu.
Velja omeniti še en datum, ki bo brez dvoma pomemben tudi za kriptovalute. 21. septembra bo zasedanje ameriške centralne banke, na katerem se bo odločalo o denarni politiki za tretji kvartal letošnjega leta. Trenutna praksa je zviševanje ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk in pričakovati je, da se bo takšna politika nadaljevala, dokler se inflacija ne spusti na ciljno raven. Glede na slabšo inflacijo od pričakovanj obstaja bojazen, da bi se lahko FED odločil za bolj drastičen pristop. To bi verjetno pomenilo zvišanje obrestne mere za 100 bazičnih točk oziroma 1 odstotek. Takšen scenarij bi bil za trge tveganega kapitala precej neugoden, za kriptovalute pa bi takšna novica verjetno pomenila zdrs pod najnižje vrednosti, postavljene v letošnjem letu.
