Kar se je zdelo praktično nemogoče, se je uresničilo. V četrtfinalu evropskega prvenstva je bila Poljska proti Sloveniji v vlogi izrazitega avtsajderja, a je po zaslugi atomskega prvega polčasa zdržala nalet nasprotnika v drugem in pripravila senzacijo tekmovanja. Kapetan Goran Dragić in soigralci so tako izpadli iz boja za odličja, s tem pa močno razočarali, saj so odkrito krenili po odličje. Glavni krvnik Slovenije je bil Mateusz Ponitka, ki je tekmo sklenil pri 26 točkah, 15 skokih in desetih asistencah.
Še preden se je zadnji četrtfinalni obračun v Berlinu začel, je potekal uvodni dvoboj pred dvorano Mercedes-Benz arena, kjer so moč glasilk merili tako eni kot drugi navijači. Hitro je bilo opazno, da so v prednosti poljski, ki so bili glasni tudi že med ogrevanjem. To je očitno dalo krila igralcem selektorja Igorja Miličića, ki so se v tekmo dobesedno izstrelili in imeli točno izdelan načrt tako v napadu kot v obrambi. Dokler je Sloveniji v napadu šlo, je lahko držala korak z nasprotnikom. Ko pa je začelo škripati, je Poljska potegnila. In to močno. V slovenski koš je začelo padati z vseh položajev, tudi takšnih, iz katerih navadno kapetan Mateusz Ponitka in soigralci ne zadevajo. Ob tem so Poljaki vsilili tudi grobo igro, saj so delilci pravice spregledali marsikatero osebno napako. Košarkarji selektorja Aleksandra Sekulića so bili povsem brez ideje, kako ustaviti poljski vlak, ki je v drugi četrtini prišel do delnega izida 22:2. Za nameček je pri eni izmed akcij trdo na tla padel Luka Dončić, se prijel za hrbet in odšel na klop, a se je kasneje vrnil v igro. A poteka dogodkov kaj prida ni mogel spremeniti. Pri evropskih prvakih je bil razpoložen edino Vlatko Čančar, ki je do glavnega odmora dosegel 14 točk. Poljaki pa neverjetnih 58, s čimer so se že po 20 minutah igre kar dobro približali svojemu povprečju točk na tekmo na evropskem prvenstvu, ki je znašal 80,2.
Zaostanek 19 točk je pomenil, da so kapetan Goran Dragić in soigralci potrebovali praktično popoln drugi polčas za preboj v polfinale. Začetnih 5:0 po trojki Dončića in polaganju Jake Blažiča je dalo upanje, predvsem je veselila povsem druga energija v obrambi. Sodniki so še naprej puščali izredno grobo igro, na trenutke že preveč, saj je bila možnost poškodb igralcev velika. Delni izid 10:0 je Slovenijo pripeljal na le minus šest, tudi po zaslugi deset zaporednih zgrešenih trojk Poljakov, ki so očitno izgubili samozavest, zaporedni trojki Čančarja in Blažiča pa sta nekaj trenutkov kasneje pomenili le še minus ena. Z enakim zaostankom so košarkarji v belih dresih krenili v odločilnih deset minut, a hitro prešli v prednost. Ob silnem prizadevanju v obrambi je ob enem od prodorov na parketu obležal Blažič, ki je na klopi potreboval zdravniško oskrbo, kar je bila nova skrb za selektorja Sekulića. Poljaki so se takrat otresli gromozanskega krča in znova prišli v ospredje, Slovenija pa se zanašala na prehitre mete za tri točke. Ko je peto osebno napako prejel Dončić, nasprotnik pa je znova ušel na osem, je bilo jasno, da je sanj o novem odličju konec, pa čeprav je Prepelič na koncu celo metal s sredine za izenačenje, morda tudi pod osebno napako.
