Na švedskih parlamentarnih volitvah je po končnih rezultatih zmagal opozicijski desni pol političnih strank. Socialdemokrati, ki so sicer pod novo voditeljico Magdaleno Andersson s 30,4 odstotka glasov za dve odstotni točki boljši kot leta 2018, so izgubili oblast. Štiri stranke desnice, ki so se povezovale že pred volitvami, so dobile 49,6 odstotka glasov in 176 od 349 sedežev v parlamentu, torej dovolj za absolutno večino. Socialdemokrati, Zeleni, Levica in pa desnosredinska stranka Centra, ki noče sodelovati v bodoči desni vladi, pa so dobili skupaj 48,9 odstotka glasov ali 173 sedežev.
Vsekakor švedska desnica ni več to, kar je bila. Kar tri desnosredinske stranke so namreč po novem pripravljene sodelovati v vladi s skrajno desnimi Švedskimi demokrati, s katerimi so se v zadnjih letih precej zbližale zaradi pritiska migrantov. Švedski demokrati so v nedeljo dobili 20,6 odstotka glasov (že leta 2018 so bili tretji s 17,5 odstotka) ali 73 poslancev in bodo najmočnejša vladna stranka. Bodoča vladna koalicija torej ne bo tako zmerno desna kot tista v letih 2006 do 2014.
Tretjeuvrščeni stranki mandatarski položaj
Premierski položaj bo najbrž pripadel Ulfu Kristerssonu, voditelju konservativne Zmerne stranke, ki je dobila 19,1 odstotka glasov (68 poslancev) in ni več druga najmočnejša stranka, kot je bila leta 2018 z 19,8 odstotka glasov. V vladni koaliciji bosta še manjši stranki krščanskih demokratov (5,3 odstotka glasov) in liberalcev (4,6 odstotka). Od štirih desnosredinskih strank, ki so v letih 2006-2014 tvorili desno vladno koalicijo premierja Frederika Reinfeldta in so tedaj ostro nasprotovale sodelovanju s skrajno desnico, edino stranka Centra (zdaj 6,7 odstotka glasov) pri tem ni popustila in zato je ne bo v Kristerssonovi vladi.
Sicer je omenjenih osem let vlade desnice zelo dolgo obdobje glede na to, da so v zadnjih sto letih v kar 77 letih vladali socialdemokrati, ki so po 108 letih s 107 poslanci še naprej najmočnejša švedska stranka. Možno je, da jim je zdaj nadaljnje vladanje onemogočila islamska konservativna stranka Niansa, za katero so glasovali migranti in njihovi potomci, ki so bili pred tem volivci socialdemokratov. Ta stranka pa ni dosegla 5-odstotnega volilnega praga in zato ne bo imela poslancev.
Evroskeptik Akesson prepričal s temami kriminala
Največje zasluge za vzpon Švedskih demokratov ima po 17 letih vodenja stranke 43-letni Jimmie Akesson, ki danes medijem razlaga, kako so ga kot otroka begunci porinili s kolesa. Sicer je bil še kot najstnik član Zmerne stranke, ki pa se mu je zdela premehka, zato se je kmalu pridružil Švedskim demokratom, ki so nastali iz neonacističnih skupin. Ko je končal študij politologije, je s komaj 27 leti postal njihov voditelj. Tedaj so imeli odstotek podpore.
A Akesson je simbole stranke naredil bolj sprejemljive in napovedal, da ne bo dovolil rasizma v lastnih vrstah. V letošnji volilni kampanji mu je uspelo v ospredje, celo pred energetsko krizo in vstopom v Nato, postaviti vprašanje kriminala in strelskih obračunov v revnejših mestnih predelih, kjer živijo migranti. A če se je pred tremi leti navduševal za Swexit po vzoru Brexita, zdaj ni več za izstop iz EU, ostaja pa evroskeptik.