Psi kraljice Elizabete II. so bili upodobljeni na portretih, uradnih fotografijah in na zlati jubilejni kroni otoka Man, ovekovečeni pa so bili celo v porcelanu. Ko je 13-letni korgi z imenom Monti umrl kmalu po nastopu v skeču o Jamesu Bondu na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu, so celo osmrtnice hvalile njegov nastop. Prav tako imajo kraljičini korgiji svojo stran na Wikipediji, vprašanje »Kako se imenujejo kraljičini korgiji?« pa je redno med desetimi najpogostejšimi vprašanji na uradni spletni strani britanske monarhije.
Susan kraljevski par spremljala na medene tedne
Psi so bili sestavni del življenja Elizabete vse odkar je njen oče, takrat vojvoda Yorški, leta 1933 kupil Dookija, Elizabeta pa je za darilo za 18. rojstni dan dobila svojo psičko Susan, ki jo je spremljala celo na medenih tednih. Skrita pod potovalnimi podlogami in ob termoforju je spremljala princeso Elizabeto in princa Philipa, ki sta, da bi ujela vlak za Hampshire, drvela skozi London. Svetu je predstavila »dorgije«, svojega korgija Secret pa je seznanila s še manjšim jazbečarjem Pipkinom, ki je pripadal princesi Margareti. Ko so jo nekoč vprašali, kako kompenzirajo razliko v velikosti pasem, so dobili takojšen odgovor: »Oh, zelo preprosto, imamo majhno opeko, na katero lahko stopijo.«
V svojem življenju je imela kraljica več kot 30 korgijev in dorgijev. A na dvoru niso bili vsi tako navdušeni, vključno s princem Philipom, ki ga je bilo pogosto slišati vzklikniti: »Prekleti psi. Zakaj jih imate toliko?« Susan, od katere večina izvira, je zaslovela z ugrizom v gleženj kraljevega urarja Leonarda Hubbarda in grizljanjem stopal različnih služabnikov, privoščila pa si je tudi detektiva, policista in stražarja po imenu Alfred Edge. Drugi, Kelpi, je bil »osumljen«, da je uničil sestavljanko, ki si jo je kraljica izposodila iz British Puzzle Library. Kraljevo osebje, ki se je nenehno spotikalo ob pse, je moralo hoditi po palačah in gradovih oboroženo s pivnikom in čistilom na osnovi sode, da je lahko sproti počistilo majhne »nesreče«. Nek lakaj je nekoč iz maščevanja psom hrano zalil z džinom in viskijem ter jih opazoval, kako pijani tečejo po vrtovih palače. Kmalu je bil degradiran.
Razpoloženje keltske depresije
Prijatelji pravijo, da so bili ti psi kraljičino veselje in način sprostitve. Sprehod in pogovor z njimi je bil način, kako se otresti bremena dela. Rada jih je hranila sama, obroke pa so jim pripravljali kraljevi kuharji. Njena nekdanja medicinska sestra, kasneje pomočnica Bobo McDonald, je nekoč slikovito prikazala naravo odnosa med kraljico in njenimi ljubljenčki. Če je kraljica vstopila v sobo s tiaro, so psi »tiho ležali na preprogi v razpoloženju keltske depresije«, če pa je prišla s šalom, so začeli »skakati gor in dol«, saj so vedeli, da grejo na sprehod.
Na dvor so večkrat povabili tudi pasjega psihologa, ki se je trudil popraviti slabo vedenje psov. In ko je angleški bulterier princese Anne, Florence, napadel in ubil Farosa, enega Elizabetinih najstarejših korgijev, je ta dogodek leta 2003 pokvaril družinsko božično praznovanje v Sandringhamu. Farosa so pokopali v Sandringhamu na majhnem zemljišču, kjer vsi preminuli kraljičini korgiji dobijo nagrobnike, ki jih je oblikovala kraljica sama. Leta 2009 se je, deloma zaradi svojih let, kraljica odločila, da novih ne bo več imela. Na koncu so ji ostali trije psi: Kendi, ki je že precej star, ter mlada korgija po imenu Muick in Sandy. Kraljeva družina je potrdila, da bodo korgiji prešli v oskrbo princa Andrewa in njegove bivše žene Sarah, ki se je s kraljico kljub ločitvi odlično razumela.
