Več gazel, prosim, bi se lahko glasil moto karavane, ki izmed najboljših najhitreje rastočih slovenskih podjetij vsako leto izlušči tista, ki še posebno odskakujejo s svojimi poslovnimi dosežki. Projekt Gazela, ki je najstarejši tak projekt v Sloveniji, je uspešen v vseh pogledih. V tem času smo v njegovem okviru odkrili, spoznali in izbrali veliko dobrih podjetij – gazel. Večina podjetij, ki so bila v minulih letih izbrana za regijsko ali slovensko gazelo, še danes posluje dobro ter vztrajajo na svoji razvojni poti in poti uspešnega poslovanja. Tako je projekt Gazela tudi uspešen projekt za promoviranje podjetništva, ki v veliki meri pomaga k dobrim doseženim rezultatom slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Že dobri dve desetletji ostaja zvest svojemu poslanstvu: spodbujamo rast.

Promocija podjetništva

»Projekt Gazela je promocija hitrorastočih podjetij, ki so najbolj inovativna, trajnostno naravnana in pod črto najbolj uspešna,« je v uvodnem nagovoru zbranim v Domu gospodarstva v Ljubljani dejal Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika, ki je izpostavil, da brez Dnevnika Gazele ne bi bilo. »Dnevnik je že 22 let podpornik projekta, ki v resnici pomeni promocijo ene najbolj kakovostnih blagovnih znamk slovenskega gospodarstva, in tudi promotor podjetništva. Podjetništvo nam je uspelo predstaviti kot nekaj, kar ima izjemen pomen za gospodarstvo. Na Dnevniku smo ponosni na vsakokratne poslovne in tehnološke dosežke naših gazel, ki predstavljajo steber socialne blaginje. Brez takih dosežkov blaginje ni.« Tudi na Dnevniku delimo zaskrbljenost spričo komaj še obvladljivih energetskih okoliščin in cenovne spirale, ki nas tako v gospodarskem kot socialnem pomenu postavljajo na prag težkih časov, je še poudaril Lesjak in dodal, da je prepričan, da jih bodo gazele s svojo okretnostjo prebrodile na najboljši možni način, zagotovo bolje kot druga podjetja. »Vsem vam želim, da bi iz teh časov in kompleksnih okoliščin izšli kot zmagovalci,« je sklenil.

GZS Zbornica osrednjeslovenske regije že več kot petdeset let načrtno postavlja v ospredje tako inovatorje kot hitrorastoča podjetja, izbira in nagrajuje najboljše ter s tem dviguje zavedanje, da so ti med nami, je dejala predsednica zbornice Marjana Majerič. In nadaljevala, da se priznanje gazela ne osredotoča samo na parametre številčno merljivih odličnosti, kot so dobiček, promet, število zaposlenih in izvoz. »Odličnost se kaže tudi v družbeni odgovornosti podjetij in predvsem skrbi za zaposlene. Podjetja gazele tudi tukaj puščajo velik pečat v regiji, v kateri delujejo, in so naš zgled in ponos. Prav je, da v sodelovanju z Dnevnikom, partnerji in sponzorji tovrstne dobre prakse nagrajujemo. jih predstavljamo tudi v prihodnje in poskrbimo, da je glas hitrorastočih podjetij še bolj prodoren.« Zbornica osrednjeslovenske regije je vsestranski partner podjetjem v regiji, ki je v letu 2021 ostala najbolj razvita med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami. »Iskreno smo veseli, da k trdnosti razvoja regije prispevajo številne domače in tuje investicije. Brez inovativnih hitrorastočih podjetij podlage za investicije ne bi bilo,« je poudarila Majeričeva in dodala: »Naša podjetja z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem prižigajo luč oblikovanju novih poslovnih modelov.«

Rast podjetij z razvojem ljudi

Projekt Gazela se nenehno razvija. Letos še močneje kot doslej rast podjetij povezuje z rastjo in razvojem ljudi, s podjetnostjo in inovativnostjo. Dnevnik je namreč organizator še enega prodornega nacionalnega projekta Zlata nit oziroma izbora zaposlovalca leta. Med dosedanjimi nagrajenci je bilo tudi podjetje Danfoss Trata, prejemnik priznanja zlata praksa v izbiru Zlata nit 2021. Podjetje je v četrt stoletja zraslo z dvesto na šeststo zaposlenih, promet je s petih zrasel na sto milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega je poskočila na 81.000 evrov, produktivnost pa vsako leto zrase za deset odstotkov, a ne na račun intenzivnejšega dela, ampak inoviranja, je v pogovoru s Sašo Rihtaršič, višjo direktorico razvoja in raziskav v Danfossu Trata poudarila Edita Krajnović, vodja metodologije izbora Gazela in direktorica družbe Mediade. »Danfoss je korporacija, v kateri se lahko razvijaš na različne načine. Pomembna je kultura, da se počutimo varno in udobno, podjetje zelo veliko vlaga v to, da se počutimo priznane,« je izpostavila Rihtaršičeva in opozorila na opolnomočenje žensk za napredovanje v tehničnih poklicih, saj si v podjetju želijo povečati delež žensk – tudi na vodstvenih položajih. Dodala je še, da si želijo te poklice pobližje predstaviti mladim dekletom, predvsem pa v podjetje s svojo vizijo privabiti dobre kadre.

Tudi v podjetjih, ki so bila nominirana za priznanje gazela osrednjeslovenske regije in kjer razvijajo vrhunske inovativne in nišne produkte, ki so daleč pred konkurenco, se zavedajo, da so ključ do uspeha dobri kadri. »V ekipo smo vzeli ljudi, ki so delili naše osnovne vrednote, ki so bili delovni, odprti in inovativni,« je v pogovoru z Rokom Koželjem, GEA College, članom metodološke komisije, poudaril Matic Vihtelič, vodja dizajna v podjetju Etrel, ki je na podelitvi priznanj zastopal odsotnega direktorja Miho Levstka. Mimo sodelavcev ni mogel niti v zahvalnem govoru ob podelitvi priznanja, saj se je najprej zahvalil prav njim in okolju, ki spodbuja podjetništvo, obenem pa je izrazil prepričanje, da lahko tudi pri nas podjetja vzklijejo, rastejo in zrastejo. Tudi ekipa podjetja Kamino je ponosna, kako znajo delati produkte. »Pomembno je dati ekipi možnost, da dela, inovira in da je slišana,« je med drugim dejal direktor Andrej Slapnik. Da je inovativnost ključ do uspeha v Sloveniji in tujini, pa je izpostavila direktorica podjetja Emrax Urška Sušnik Omovšek. »To nas žene naprej in z razvojem gre naprej tudi podjetje.«