Hipiji. Imeli so dolge lase, fantje tudi brado, radi so poslušali rok glasbo ter protestirali proti vojnam in se po robu postavljali kapitalizmu. To so bili časi slogana Seks, droge in rokenrol. Časi, v katerih bi rade volje živeli. Razlog ni zgolj življenje, katerega sopomenka je bila besedica razuzdanost, temveč tudi štirikolesnik, s katerim so se hipiji predvsem onkraj Luže najbolj asocirali. Odet je bil v mavrične barve in z velikim simbolom miru na nosu, postal pa je ikona ameriškega protikulturnega gibanja. Volkswagen type 2, večini bolj znan kot bulli.
Kako zelo je ta minibus, ki so ga predstavili leta 1950, najbolj pa je navduševal v 60. letih, vplival na tedanjo generacijo mladostnikov, smo doživljali med testiranjem njegove moderne reinkarnacije po danskih in švedskih cestah. Starostniki, tam nekje s sedmimi križi na hrbtu, so nas namreč cukali za rokav in milo prosili, če lahko zasedejo mesto za volanskim obročem. Ustregli smo jim. Mar je res električno gnan in je že naprodaj, kar niso mogli verjeti svojim očem, saj jim je deloval kot koncept. In čeprav prvega type 2 in ID.buzz loči kar 72 let, sta si podobna. Seveda zgolj pri zunanjosti, vse ostalo je svetlobna leta narazen. Da pa so razvojniki z razmišljanjem, da bulli potrebuje svojega naslednika, zadeli žebljico na glavico, potrjujejo tudi prodajne številke. Ali natančneje: proizvodnja je do konca leta razprodana. Če ga želite zapeljati v svoj hlev, zato takoj stopite v vrsto. V Slovenijo naj bi prvi tako zapeljali februarja ali marca prihodnje leto, pri čemer je že danes jasno, da se bo marsikdo moral zanj obrisati pred nosom, saj povpraševanje presega ponudbo, astronomski ceni navkljub. Pozor, varno se namestite, da vas od presenečenja ne bo vrglo na tazadnjo: ID.buzz namreč stane zasoljenih 61.438 evrov, kar pa je glede na trenutne cene električnih avtomobilov na nek način pričakovano.
Najverjetneje je ta minibus, ki z dolžinsko mero 4,71 metra ni več mini, ta hip najbolj prepoznaven volkswagen in zadolžen, da znamki dviguje ugled. Dvobarvna karoserija se mu lepo poda, velika platišča vse do 21 palcev (53 cm) prav tako, posebnež je tudi, ker ga krasijo ogromne steklene površine. Z zunanjostjo naravnost vabi, da vstopimo v svet notranjosti. Ta pa žal ni tako spektakularen. Pričakovali smo namreč, da bodo Wolfsburžani izkoristili vse, kaj jim domišljija ponuja, a je ID.buzz preveč podoben ostalim bratom. Ali prevedeno: preveč konservativen. Tako je še največji odmik od klasičnega dvobarvna notranjost, toda uporabljeni materiali (beri: na otip ne preveč kakovostna plastika) niso na ravni modela, ki si želi biti zastavonoša znamke, vsaj ko beseda nanese na električne avtomobile. Po našem mnenju je tudi preveč digitalen. Če iščete gumbe, jih boste iskali zaman (razen na volanskem obroču), vse je namreč na dotik, kar zahteva privajanje. A kar se zamer tiče, se pri tem konča. Vse ostalo namreč navdušuje. Tako je vstop na zadnjo klop enostaven prek električno pomičnih drsnih vrat na obeh straneh, sedeži so sopomenka udobja, na njih pa bo zlahka sedel tudi dvometraš, kot je bil naš novinarski kolega. Je pa v štirikolesniku moč početi še veliko več, se na primer predati strastem ali pa preprosto spati. Ravno dno za sedežema paru to namreč zlahka omogoča. Še malce o tem, zakaj smo prepričani, da je pri zgodbi o ID.buzz pomembno vlogo odigral sloviti iluzionist David Copperfield. Prtljažnik namreč kljub nameščeni bateriji pogoltne razkošnih 1121 litrov. Če si luknje ne znate natančno predstavljati, naj vam povemo, da je ogromna, zato besedice težava, ko boste vanjo spravljali vso mogočo kramo, nikoli ne boste izrekli. Za nameček prtljažnim vratom streže elektrika.
V trendu je, kar pomeni, da stavi na električni pogon. In to z veliko začetnico. Motor z močjo 204 konjev (150 kW) vas ne bo pustil na cedilu niti tedaj, ko boste želeli peljati nekoliko hitreje. Zlahka boste izpeljali tudi manever prehitevanja in tudi pri vožnji v klanec avto od utrujenosti ne bo težko dihal. Toda elektronika pri 145 kilometrih na uro reče, dovolj te imam in maksimalno hitrost omeji. Z razlogom: čeprav imajo iskrivi konjički mazohistično plat in naravnost uživajo, ko jih mučimo, pa visoka hitrost pomeni smrt za baterijo s kapaciteto 77 kWh. Teoretični doseg do 423 kilometrov je seveda misija nemogoče, realen pa je nekje med 300 in 350 kilometrov. Dovolj ali premalo? Odvisno od tega, ali imamo doma ali v službi možnost polnjenja, so nas pa odgovorni podučili, da je na hitri polnilnici mogoče polnjenje z močjo do 170 kW, kar pomeni, da se baterija v pol ure napolni 80-odstotno. A takšno polnjenje zna biti vse prej kot poceni. Imeti v lasti električni avto sicer pomeni, da ste ekološko ozaveščeni, a hkrati se morate zavedati, da bo vaš vozni vsakdan odslej drugačen, saj zahteva nekaj načrtovanja.
Na faksu bi prejemal desetke, tako zelo pameten je. Vozi skorajda sam. Ne samo, da pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, prepoznava tudi prometne znake in prilagaja hitrost. Kako mu to uspe? S kopico infrardečih senzorjev, radarjev in kamer. Dodana vrednost je tudi samodejno parkiranje v domačo garažo, pod avtomobilski nastrešek ali na službeno parkirno mesto. In še tole: ID.buzz je na voljo tudi v tovorni različici, s prostornino 3900 litrov in prostorom za dve euro paleti, njegova cena je 56.081 evrov.
