O smiselnosti energetske prenove stavb ni treba izgubljati besed. V Sloveniji se v njih porabi dobra tretjina vse energije. Imamo 85 milijonov m2 gradbenih površin, 70 odstotkov jih je bilo zgrajenih pred letom 1980, zato je njihov potencial za energetsko prenovo velik. S temeljito prenovo je v stanovanjskih stavbah mogoče prihraniti od 50 do 75 odstotkov energije. 60 odstotkov enodružinskih hiš oziroma 30 milijonov m2 površin lahko prenovimo v skoraj ničenergijskem standardu, zelo veliko od teh lahko s postavitvijo sončne elektrarne na njihovih strehah naredimo skoraj samooskrbne.
Kaj je na tem področju storila prejšnja vlada?
Zagotovila je zelo korektne subvencije za gradnjo novih skoraj ničenergijskih stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki jih izvaja prek Eko sklada. Na tak način je bilo zgrajenih lepo število arhitektonsko kakovostnih in energetsko učinkovitih športnih dvoran, vrtcev, šol in drugih javnih stavb.
Utrdila je model javno-zasebnega partnerstva v obliki energetskega pogodbeništva pri energetski prenovi stavb v lasti občin. S pridobitvijo evropskih kohezijskih sredstev je zagotovila, da lokalne skupnosti v te projekte vlagajo minimalna lastna sredstva. Mestna občina Ljubljana, Petrol in Resalta so na tak način prenovili že 81 šol, vrtcev, zdravstvenih domov, upravnih stavb in športnih objektov. Pisarna v okviru ministrstva za infrastrukturo zgledno skrbi za realizacijo programov v vsej Sloveniji.
Zagotovila je sredstva, da so se prek Eko sklada subvencionirali posamezni ukrepi energetske prenove stavb (toplotna izolacija, nova okna, toplotne črpalke).
Izdala je novo uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki skupaj s subvencijami še naprej spodbuja in nadgrajuje koncept individualne in skupnostne samooskrbe s pomočjo sončnih elektrarn.
Česa ni storila, a bi morala
Ni izpolnjevala svojih finančnih obveznosti pri realizaciji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije (NEPN) in dolgoročne strategije energetske prenove stavb (DSEPS), dveh za Slovenijo ključnih dokumentov, s katerima smo se zavezali tudi Evropski uniji. Na tak način ne bomo dosegli vmesnih ciljev do leta 2030, kaj šele končnih ciljev do leta 2050.
Odlašala je pri sprejemu zaostrenih predpisov o energetski učinkovitost stavb. Po 12 letih je bil maja 2022 sprejet novi pravilnik o učinkoviti rabi energije. Še vedno pa ni izdan zakon o energetski politiki, ki bi moral podrobneje definirati prednostno rabo virov in posledično položaj toplotnih črpalk.
Posebno kritiko si prejšnja vlada zasluži pri določitvi višine sredstev za energetsko prenovo stavb v okviru načrta za okrevanje za odpornost. Lani je predlagala in tudi dobila 86 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Po analizi uglednega evropskega mislišča za podnebne spremembe E3G je to v primerjavi z drugimi državami članicami EU zelo malo (Hrvaška 800 milijonov evrov, Belgija 1 milijardo evrov, Italija 8,6 milijarde evrov). Letos so se odobrena sredstva glede na rast ali padec bruto domačega proizvoda nekaterim državama nekoliko zmanjšala, nekaterim pa povečala. Denar, ki ga je pridobila Slovenija, bo namenjen izključno energetski prenovi državnega stavbnega fonda, za energetsko prenovo stanovanjskih zgradb iz tega naslova ne bo ostalo nič.
Zelo sem vesel, da je novi premier goreč zagovornik sončne energije. Želim si tudi, da bi skupaj s svojimi ministri dosegel premike na področju učinkovite rabe energije v stavbah. Kaj bi morala narediti nova vlada za začetek, po hitrem postopku? Tukaj je 10 predlogov:
• Zagotovi naj nemoteno financiranje države, skladno z obveznostmi, ki izvirajo iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter dolgoročne strategije o energetski prenovi stavb. Za izvrševanje dokumentov naj ustanovi podobno kot za javne stavbe projektno pisarno za energetsko prenovo stanovanjskih stavb. Naloga pisarne mora biti sistematsko evidentiranje prenov, spremljanje prihrankov, razvoj novih modelov financiranja in objava primerov dobre prakse. O svojem delu naj poroča v vsakoletnem Podnebnem ogledalu, ki ga korektno pripravlja Inštitut Jožefa Stefana.
• Usmeri naj Eko sklad, da vsa razpoložljiva sredstva za subvencije poleg novogradenj nameni za skoraj ničenergijsko prenovo stavb, saj lahko samo take prenove resno pripomorejo k izboljšanju energetske bilance države.
• Ker se skoraj ničenergijska prenova večstanovanjskih stavb ne izvaja, naj pospešeno subvencionira prenovo individualnih hiš in sončne elektrarne na njihovih strehah. Naj ne pozabi, da je treba hišo najprej temeljito izolirati, šele potem dodati toplotno črpalko in sončno elektrarno. Cilj so skoraj samooskrbne hiše. Upošteva naj tudi, da imamo Slovenci prevelike hiše, da bi bilo smiselno spodbuditi preureditev teh hiš v dvostanovanjske in s tem porazdeliti visoke stroške prenove. Učinki energetske prenove individualnih hiš so lahko veliki, saj površine v teh stavbah v Sloveniji predstavljajo 73 odstotkov vseh stanovanjskih površin.
• Pospeši naj model energetskega pogodbeništva pri prenovi večstanovanjskih stavb. Prenova teh objektov poteka prepočasi. Težav je veliko: višina potrebnega soglasja etažnih lastnikov za prenovo, neaktiviranje rezervnega sklada, energetska revščina, več kot 40 odstotkov lastnikov stanovanj je upokojencev, ki se težje odločajo za prenovo. Dobra osnova za razvoj modela je trenutni razpis Eko sklada, ki ponuja nepovratne finančne spodbude za celovito prenovo starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve. V Sloveniji primanjkuje podjetij ESCO. Manjkajo zagonska sredstva za taka novonastajajoča podjetja.
• Zagotovi naj finančna sredstva in realizira demonstracijski projekt temeljite ali pa vsaj skoraj ničenergijske prenove večstanovanjske stavbe. V akcijskem načrtu iz leta 2015 je bilo predvideno, da bo do leta 2020 prenovljenih 649.000 m2 površin večstanovanjskih stavb v skoraj ničenergijskem standardu. Do danes ni bila prenovljena niti ena stavba. Projekt bo spodbuda za lastnike stanovanj, zasebni kapital in izvajalce del.
• Predpiše naj, da bodo vsi prejemniki subvencij obvezani spremljati rabo energije po prenovi in ugotavljati dosežene prihranke. Potrebne so meritve in dokazovanje. Dosedanja praksa kaže, da so prihranki energije po prenovi manjši od projektiranih. Projektna pisarna za energetsko prenovo stanovanjskih stavb naj zbira podatke in jih ovrednoti.
• Resno naj analizira poročilo Jureta Brložnika iz fiskalnega sveta o financiranju podnebnega prehoda v Sloveniji, ki med drugim pravi, da bi bilo dolgoročno bolj smiselno, da bi država namesto subvencioniranja povečanih stroškov zaradi naraščajočih cen energentov raje izdatneje subvencionirala investicije, ki bi vodile v dolgoročno manjšo porabo energije. Enako stališče imajo tudi nekateri drugi evropski strokovnjaki.
• Naj ne prepusti, tako kot so vse dosedanje vlade, pisanja strateških dokumentov in pravilnikov s področja učinkovite rabe energije v stavbah samo inštitutom in univerzam, ampak naj v pripravo teh dokumentov vključi inženirje iz prakse (Inženirska zbornica). Na tak način bodo ti dokumenti krajši, bolj konkretni in realno izvedljivi.
• Za začetek naj po zgornjem vzorcu imenuje strokovno skupino predvsem s pooblaščenimi inženirji strojništva, ki bo izdelala konkretna navodila in predlagala tehnične rešitve za mehansko prezračevanje vseh vrst stavb. S tem bo preprečila zmedo, ki je nastala zaradi različnih predlogov, ki so nastali v času covida.
• Izvede naj (skupaj s civilnimi združenji, mediji in svojimi službami) široko akcijo za ozaveščanje vseh nas, kako lahko sami znižujemo porabo energije. Državljani moramo doumeti, da ni samo vlada tista, ki mora skrbeti za zmanjšanje odvisnosti od h energentov ampak je to dolžnost vsakega med nami. Prihranki so lahko zelo veliki. Podcenjevanje in cinizem sta odveč. Pulover doma pozimi je res najmanj, kar lahko storimo v ta namen. Vlada sama je že dala dober zgled z omejitvami v javnih stavbah.
Če bo nova vlada te predloge uresničila, bodo za energetsko prenovo stavb poskrbeli okoljsko ozaveščeni investitorji in slovenski inženirji. Ne potrebujemo tujih strokovnjakov in uvoženih materialov ter tehnologij. Z vsakim objektom, ki ga bomo prenovili, bomo zmanjšali energetsko odvisnost Slovenije. Seveda bodo pravi učinki na državni ravni vidni šele čez nekaj let. Za lastnike hiš, ki bodo svojo stavbo izolirali, namestili toplotno črpalko in na strehi postavili sončno elektrarno, pa so učinki lahko vidni že letošnjo zimo.
Z učinkovito rabo energije in uporabo sončne energije v stavbah se ukvarjam že dolgo let. Žalostno je, da se je morala zgoditi vojna v Ukrajini, da resneje razmišljamo o energetski prenovi stavb kot eni od rešitev za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in Slovenije. Sočasno pa je to spodbuda in priložnost za novo vlado za takojšnje ukrepanje. Boljšega začetka njenega delovanja si ne bi mogel želeti.