Aleksander Mežek, ki je 45 let živel v Londonu, je bil nekega večera leta 1973 v studiu ravno v času, ko je Olivia Newton-John snemala svojo verzijo pesmi. »Tisto srečanje sem ponovno podoživel pred tremi tedni ob smrti te velike pevke,« nam je povedal Mežek. »Ta slučaj izpred petih desetletij se je izkazal za odlično priložnost in lep začetek moje kariere. Iz studia sem šel domov in takoj napisal slovensko besedilo ter ga naslednji dan zapel ljudem v studiu. Menedžer Olivie Newton-John je dejal, da je najbolje, da kar posnamemo, ker imamo že vse postavljeno. Nato jo je poslal založnikom in Johnu Denverju ter napisal, da je neki Jugoslovan to posnel in prosil, da se me podpiše kot soavtorja. Denver je dovolil in jaz se lahko podpisujem kot avtor slovenske verzije. Danes to ne bi šlo tako enostavno.« Mežek je zatem pesem prinesel v Slovenijo in jo na Helidonu predstavil Vilku Avseniku. »Vilko je dejal 'to bomo pa dali takoj ven' in potem se je dogajalo, kar se je dogajalo. Zelo hitro se je širila. Verjetno tudi zato, ker je bila za tiste čase malo drugače posneta, uporabili smo 'pedal steel' kitaro. Tega takrat pri nas ni znal še nihče igrati, več je je bilo slišati predvsem v ameriških izdelkih.«
Nekaj stavkov nam je o pesmi Siva pot povedal tudi glasbenik in glasbeni urednik na Radiu Ognjišče Ivan Hudnik: »Siva pot v priredbi Aleksandra Mežka je večno zelena melodija, ki smo jo Slovenci z leti vzeli za svojo. V mladih letih smo jo bendi igrali in peli sicer v angleščini, kot jo je pel John Denver, nakar se je slovenska izvedba tako prijela, da jo sedaj večina glasbenikov in ljubiteljev glasbe poje v domačem jeziku. Mlajši poslušalci pa skorajda ne vedo, da je to priredba. Kakor koli že, Siva pot je legendarna skladba, ki jo imamo vsi radi. Hvala, Sašo ...«