Ljubljanski ukrep proti divjanju prehrambnih biciklistov je spodbudil različne odzive. Na eno stran se je postavil župan kot pobudnik ukrepov, podprli pa so ga posredniki storitev, češ da so zainteresirani za red. Na drugi so sindikati, ki jih je podprla Levica. Prva stran bo kaznovala tiste, ki vozijo tako, da ogrožajo naše meščanstvo, in naše meščanstvo bo lahko, ko bo prestrašeno zaradi predivjega mimovoza, prijavilo številko voznika, če jo bo pri tej hitrosti seveda opazilo in si jo zapomnilo. Taktika biciklistov bo zdaj utesnjena: še vedno bodo morali voziti čim hitreje, a tako, da jih kak meščan ali redar ne bo zaznal. Levica je pozvala župana, naj se raje posveti pravicam najetih delavcev kot pa urejanju prometa. Pri tem pa so v Levici pozabili, da je župan za varnost meščanstva pristojen, za varnost zaposlenih pa ima škarje in platno v rokah – Levica.

Pred davnimi časi je krožila šala o snidenju dveh Dunajčanov. Prvi pove drugemu, da oblast preganja Jude in bicikliste, drugi pa se začudi: »Zakaj pa bicikliste?!« V Ljubljani bi bilo preganjanje Judov (upam) deležno začudenja, biciklisti pa so sprejemljiva tarča.