Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je vpis znakovnega jezika v ustavo pomemben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic. Pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti ter lažjemu vključevanju uporabnikov znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v družbo.
Po njenih besedah mora biti slovenski znakovni jezik, ki je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, deležen posebnega varstva. A trenutno vsebuje le 25.000 kretenj, »kar je občutno premalo, da bi z znakovnim jezikom lahko zajeli vso lepoto in raznolikost slovenskega jezika«. Zato je pomembno, da se znakovni jezik razvija na sistemski ravni, je opozorila.
Dejala je, da si v državnem zboru prizadevajo, da bodo lahko gluhim in naglušnim kmalu omogočili nekatere naprednejše možnosti za spremljanje sej državnega zbora in drugih dogodkov.
Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je ob odprtju spomnil, da letos gluhi in naglušni obeležujejo 90 let organiziranega delovanja v Sloveniji, 20 let zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, 30 let športne zveze gluhih Slovenije, prvo leto delovanja Hiše znakovnega jezika in prvo obletnico vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo.
Podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek pa je ob odprtju povedal, da je razstava darilo vsem, ki jih predstavlja, obenem pa tudi darilo mestu Ljubljana ter njenim prebivalkam in prebivalcem. Takoj ko bo na voljo prostor z dovolj veliko kvadraturo, ga bodo ponudili projektu Hiša znakovnega jezika, je obljubil.
Razstavo so pripravili v Hiši znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, v okviru projekta Promocija kulture in znakovnega jezika ministrstva za kulturo. Projekt je sofinanciran s sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
