Ramiz Derlić je v nevladništvu od otroštva, ko se je aktivno udejstvoval v šolskem klubu OZN. Preden je v nevladnem sektorju pristal tudi poklicno, se je preizkusil v šolstvu, raziskovalni dejavnosti in v gospodarstvu, a pravi, da ga od nekdaj spremljajo skrb za človekove pravice, delovanje za javno dobro in uresničevanje zanimivih idej, ki krepijo skupnost. Društvu IndiJanez, ki se je leta 1994 rodilo kot civilna iniciativa, društvo pa postalo dve leti kasneje, se je pridružil leta 1998. Od takrat je zapisan alternativni kulturi, mladinskemu delu, socialnemu varstvu in vključevanju ter pač vsemu, kar zmore nagovoriti ustvarjalno srce in um.
Strukturirano in vztrajno
»Začetki Društva IndiJanez so zvezani s klubom MC Pekarna v mariborskem kulturnem centru Pekarna. V začetku devetdesetih je bil to eden od osrednjih mariborskih prostorov za alternativno kulturo, veliko dela je bilo z organizacijo koncertov, druženj, prireditev. Iz tega smo razvili mladinski center in začeli resno delati na številnih področjih mladinskega sektorja, kjer za mlade in z mladimi razvijamo vse sorte projektov,« pojasnjuje Ramiz Derlić.
V tako dolgi zgodovini mladinskega udejstvovanja in v množici uspešnih projektov je težko izpostaviti tiste, ki so se najbolj dotaknili njihovih uporabnikov in izvajalcev, a če je res treba, Ramiz Derlić omeni delo z mladimi gluhimi, s katerimi so po podravskih šolah organizirali tečaje znakovnega jezika. »Hodili smo v šole in spreminjali odnos mladih do gluhe mladine, približali smo jim ta svet. Temu smo hitro dodali še druge mlade z manj priložnostmi; predstavili smo zgodbe mladih alkoholikov, invalidov, drugače prikrajšanih. Program je vseboval globoke osebne zgodbe in zato se je zelo čustveno dotaknil vseh, ki smo v njem sodelovali.«
»Zelo pomemben je bil tudi projekt Naj torba ne bo borba, ki smo ga izvajali pred leti. Na različne načine smo skušali vplivati na odločevalce pri znižanju teže šolske torbe osnovnošolcev; izvajali smo meritve na terenu, govorili z ministrstvi, zdravniki in šolarji, delali preizkuse v praksi, izdelali vizualne projekcije ... To je bil lep in celosten projekt, kjer smo s štirimi, petimi prostovoljci dokazali, da lahko tudi majhna skupina doseže velike spremembe, če se dela loti strukturirano in vztrajno,« pravi Ramiz Derlić.
Reci ne zasvojenosti z ekrani!
Sicer pa Društvo IndiJanez po vsem tem času še zmeraj ostaja zvesto svojim začetkom na polju alternativne kulture. Klub MC Pekarna deluje aktivnejše kot kadarkoli prej, vsak vikend dva koncerta, prireditve, razstave; urnik dogodkov je že zdaj fiksiran do srede novembra, pa tudi decembrski dogodki se že načrtujejo – vključno s planom B v primeru novega poslabšanja epidemije. Septembra začenjajo z ustvarjanjem čisto novega Teatra Magdalena, ki ga bodo za gledališke poslastice ustvarili v mansardi kluba.
»Vabimo vse ustvarjalne navdušence, še posebej glasbene samouke in alternativce, da se nam javijo s svojimi idejami. Naša osnovna misija je, da ne zaspimo v svojih okvirih, in zato z velikim veseljem sodelujemo z vedno novimi ljudmi in podpiramo njihove ideje, do katerih sami nikoli ne bi prišli,« poudarja Ramiz Derlić.
A prav posebej so v Društvu IndiJanez dejavni v različnih projektih socialnega varstva. »Ukvarjamo se z zdravljenjem in s preventivnimi aktivnostmi na področju duševnega zdravja mladih, še posebej na področju zasvojenosti z zaslonskimi tehnologijami. Ta del aktivnosti smo združili v poseben program, Center Šteker, ki je že šest let paradni konj naše organizacije,« pojasnjuje Ramiz Derlić.
»Vsak dan nudimo pomoč (predvsem) mladim, ki imajo težave s prekomerno rabo zaslonskih tehnologij. Na tem področju deluje pet naših strokovnih delavcev, od psihologov do socialnih delavcev. Poleg tega pripravljamo preventivne programe in delavnice, ki jih izvajamo po šolah in drugih organizacija na način, ki je zelo zelo prijazen našim uporabnikom, z modernimi pristopi, da se zraven tudi nasmehnejo. Ker izhajamo iz mladinskega kluba, vemo, kakšen jezik govorijo mladi, in se jim zato lažje približamo.«
Poleg tega konec septembra že tradicionalno pripravljajo veliko nacionalno konferenco Šteker, na katero običajno pride med dvesto in tristo strokovnih delavcev iz vse Slovenije. »Letos bomo imeli izjemne predavatelje! Zaključujemo še izdelavo dveh knjižic, eno za starše in eno za strokovne delavce, s smernicami za uporabo zaslonskih tehnologij. Pogajamo se s telekomunikacijskimi družbami, da bi nas vključili v svoj prodajni proces, da bi večplastno omilili negativne vplive tehnologije … Skratka. Delamo na polno in še nam ni dovolj!« se zasmeje Ramiz Derlić.
