Ameriški predsednik Joe Biden je izpolnil eno od predvolilnih obljub in je z izvršnim ukazom milijonom Američanom odpisal za 10.000 dolarjev študentskega dolga, kar naj bi državo stalo 300 milijard dolarjev. »Izobrazba je vstopnica v boljše življenje, toda sčasoma je postala predraga za preveč Američanov ... Zdaj je cela generacija obremenjena z nevzdržnim dolgom zato, ker so vsaj poskušali dobiti višjo izobrazbo,« je razloge za ukrep razlagal Biden.
Da šola ni poceni, ameriški študenti dobro vedo, saj jih približno 60 odstotkov vzame posojilo. Ko študij enkrat končajo in se odpravijo naproti karieri, znaša njihov povprečen dolg 31.000 dolarjev, vendar zaradi obresti pogosto še naraste. Študentski dolg ima tako trenutno 45 milijonov Američanov. Velika večina teh posojil je najetih pri programu pod okriljem zvezne vlade, skupno pa študentski dolgovi državi trenutno znašajo 1600 milijard dolarjev.
Bidnov odpis 10.000 dolarjev dolga bo veljal za posameznike, ki zaslužijo do 125.000 dolarjev na leto oziroma za člana gospodinjstva s prihodki do 250.000 dolarjev. 20.000 dolarjev dolga bo odpisal posojilojemalcem po posebnem programu za tiste v finančni stiski.
O odpisu dela študentskega dolga se je v ZDA govorilo dolgo, takoj pa je odprlo vrsto vprašanj na čelu s tem, ali je pravičen. Republikanci trdijo, da bodo revni, ki niso šli študirat, zdaj prek davkov odplačevali posojilo srednjemu razredu. Nekateri ekonomisti opozarjajo pred inflacijo in še večjim javnim dolgom. Na levici so hoteli, da je odpis dolgov še večji.
