Aleksej Tolstoj (Prevod Jana Unuk): Repa velikanka (Mladinska knjiga, 2022)
Priljubljena ruska ljudska pravljica, ki generacije otrok širom sveta že dolga leta uči pomena sodelovanja in predvsem tega, da lahko prav vsakdo, pa četudi je drobcen kot majcena miška, veliko prispeva za skupno dobro, je najbolj znana v različici, ki jo je zapisal Aleksej Nikolajevič Tolstoj. Svež slovenski prevod zgodbe o velikanski repi, ki so jo iz zemlje s skupnimi močmi izpulili dedek, babica, vnukinja, kuža, muc in miška, je opremljen s toplimi in ljubkimi ilustracijami Maše Kozjek.
Carolyn Forché (Prevod Kristina Kočan): Kamnolom duš (Beletrina, 2022)
»Ničesar ni, česar človek ne bi storil drugemu,« je vodilo pesniške zbirke, ki bralca sooča s kolektivnimi travmami 20. stoletja. Avtorica v svoji poeziji, ki jo sama imenuje poezija pričevanja, bralca skoraj dokumentarno pelje v Bejrut in Hirošimo, postavi ga v središče strahot genocida in holokavsta ter se s tem poklanja vsem žrtvam nasilja. Večkrat nagrajeni ameriški pesnici, aktivistki in borki za človekove pravice Carolyn Forché lahko še do sobote prisluhnete na Dnevih poezije in vina.
Reeli Reinaus (Prevod Julija Potrč Šavli): Marij, magija in volkodlakinja Vera (KUD Sodobnost, 2022)
Dobitnik nagrade za najlepše oblikovano mladinsko knjigo je roman večkrat nagrajene estonske pisateljice Reeli Reinaus. Z ilustracijami Marje-Liise Plats obogateno delo je napeta pripoved, v kateri se vsakdanje teme odraščanja prepletajo z nadnaravnim in mističnim. Dvanajstletnik se z družino preseli v majhen kraj, kjer krožijo govorice o zakopanem zakladu in deklicah, ki so v resnici volkodlakinje. Vabljivosti temačnega gozda se deček težko upira, zaradi česar se kmalu znajde v nevarnosti.
Ajda Bračič: Leteči ljudje (LUD Literatura, 2022)
Knjižni prvenec arhitektke, urednice in publicistke Ajde Bračič, prejemnice več nagrad na literarnih natečajih, je zbirka kratkih zgodb, v katerih je skupni imenovalec različnih protagonistov sanjarjenje o življenjih, ki bi jih lahko živeli, a jih iz najrazličnejših razlogov ne. Avtorica, ki piše tudi za medije s področja arhitekture, je napisala dvajset zgodb, ki so portret časa, v katerem se odnehanje in pasivnost večkrat izkažeta za ključna elementa pri aktivnem odporu zoper nastale okoliščine.
Svetlana Makarovič (Ilustracije: Peter Škerl, Tina Dobrajc): Baladne pravljice (Cankarjeva založba, 2021)
Poljski pesnik, esejist, prevajalec in učitelj francoščine Tomasz Różycki se v svoji prvi v slovenščino prevedeni pesniški zbirki predstavlja z izborom poezije, ki tematsko med drugim obravnava vprašanja minljivosti, pripadnosti in obstoja nasploh. Večkrat nagrajeni pesnik se poigrava tudi s sanjami, fantazijo in halucinacijami, njegove pesmi pa so kljub klasični obliki s stalnim številom zlogov in rimo označene za zelo moderne in sodobne. Izdaja poleg prevodov vključuje tudi zapise v izvirniku.
