Irena Svetek nam je v novem nadaljevanju svoje serije psiholoških kriminalk, v katerih za pravico skrbi otožni državni tožilec Mio Aurelli, poskušala prizanesti. Če nas je v Rdeči kapici v ljubljanskem parku pričakalo truplo najstnice, odeto zgolj v rdeče ogrinjalo, tokrat v Kočevskem rogu, kamor je – ob Beli krajini – umeščen roman Beli volk, najdemo truplo mlade ženske, ki ima na obrazu masko v obliki volčje glave. V dokaz, da smo kot družba res zaglavili, brez suma o posilstvu pri eni in drugi seveda ne gre, kot tudi ne brez zgodovine (družinskega) nasilja. A je nekoliko nasilna tudi neprestana senzacija, ki nato bralcu sledi skoraj na vsakem pripovednem koraku.
Knjiga Beli volk (Foto: Beletrina)
Ireni Svetek pač ne moremo očitati, da se njeni bralci dolgočasijo. Krog junakov, povezanih z delovanjem Društva za zaščito kočevskega volka, navsezadnje družijo tu...