Jubilejno, 20. svetovno prvenstvo (premierno je bilo leta 1949 na Češkoslovaškem) bi morala gostiti Rusija, ki je bila za prireditelja izbrana na kongresu mednarodne zveze (Fivb) v Mehiki novembra 2018. A zaradi njene vojaške invazije na Ukrajino februarja letos ji je zveza odvzela organizacijo tekmovanja, prevzeli pa sta jo Poljska in Slovenija. Rusijo so prav tako črtali s seznama nastopajočih reprezentanc, namesto nje pa določili Ukrajino kot naslednjo najvišje uvrščeno ekipo na svetovni jakostni lestvici. Po letu 2018, ko je SP prvič potekalo z dvema gostiteljicama (Italija in Bolgarija), bo letošnje tekmovanje šele drugo v zgodovini s skupno organizacijo dveh držav (Poljska in Slovenija) in sedmo zaporedno s 24 reprezentancami. Te letos prihajajo s petih celin, največ pa jih bo iz Evrope – deset.
V Ljubljani kar 30 tekem
Uvodni del tekmovanja se bo začel s šestimi skupinami s po štirimi reprezentancami, gostili pa jih bosta Ljubljana (štiri skupine in skupno 24 tekem) in Katovice (dve skupini in skupno 12 tekem). Gostitelja osmih tekem v osmini finala bosta Ljubljana in Glivice (po štiri), v istih mestih bosta tudi po dve četrtfinalni tekmi, sklepni boji – dve polfinalni tekmi ter obračuna za prvo in tretje mesto – pa v Katovicah. Med 26. avgustom in 11. septembrom bo skupno odigranih 52 tekem: največ jih bo gostila dvorana Stožice v Ljubljani z zmogljivostjo 12.480 gledalcev (kar 30), 16 jih bo v dvorani Spodek v Katovicah (11.036 gledalcev), šest pa v objektu Arena Glivice (13.752).
Sistem tekmovanja je – vsaj v osmini finala – milo rečeno čuden in zelo zrežiran v korist gostiteljic Slovenije in Poljske. Iz vsake izmed šestih skupin se v drugi del uvrstita po dve najboljši reprezentanci in štiri od skupno šestih najboljših tretjeuvrščenih. Šestnajsterico nato čaka osmina finala, kjer pa so Slovenci in Poljaki zelo privilegirani. Če se bosta uvrstili v drugi del SP, kar ne bi smela biti zanju nobena težava, bo imela Slovenija ne glede na razplet v skupini (prvo, drugo ali tretje mesto) avtomatično vlogo prvega nosilca, Poljska pa drugega!
Poljaki zlati dvakrat zapored
To bi teoretično lahko pomenilo, da Slovencem za napredovanje iz skupine zadošča že zmaga na jutrišnji uvodni tekmi proti Kamerunu, dvoboja s Francijo in Nemčijo pa bi bila le prestižnega pomena. Kot prvi nosilec se bo Slovenija v osmini finala srečala s 16., torej najslabšo reprezentanco, ki se bo prebila v drugi del, drugi nosilec Poljska pa s 15. Za nameček bosta obe reprezentanci (seveda načrtno) igrali svoji tekmi osmine finala in četrtfinala pred domačimi gledalci (Ljubljana, Glivice), ob uspešnih nastopih – vključno s polfinalom – pa se lahko med seboj prvič pomerita šele na tekmi za zlato ali bron.
Letos bo naslov prvaka z zadnjega SP 2018 branila Poljska, ki je takrat v finalu premagala Brazilijo s 3:0. Poljaki so osvojili zlato kolajno tudi štiri leta prej na domačem igrišču, tudi takrat so bili njihova žrtev Brazilci (3:1). Slednji so pred dvema izgubljenima finaloma še trikrat zapored igrali v finalu in trikrat slavili: v Argentini 2002 so premagali Rusijo s 3:2, na Japonskem 2006 Poljsko s 3:0, štiri leta pozneje v Italiji pa Kubo s 3:0. Po številu naslovov svetovnega prvaka vodi nekdanja Sovjetska zveza (6) pred Brazilijo, Italijo, Poljsko (po 3), Češkoslovaško (2) ter ZDA in Vzhodno Nemčijo (po 1), SZ pa je rekorderka tudi po številu kolajn (11): šest zlatih, dve srebrni in tri bronaste. V dosedanji zgodovini SP so naslov prvaka doma osvojile le tri reprezentance: dvakrat Sovjetska zveza (1952, 1962) ter po enkrat Češkoslovaška (1966) in Poljska (2014). Sovjetska zveza in naslednica Rusija sta nastopili na vseh dosedanjih 19 svetovnih prvenstvih, druga je Bolgarija (18-krat), tretje mesto si delijo Brazilija, Poljska in Italija (po 17-krat).