Znano je, da narava spodbuja družabno vedenje otrok, njihovo kreativnost, razvijanje veščin in sodelovanje. Prav tako strokovnjaki poudarjajo, da stik z naravo pri otrocih zmanjšuje hiperaktivnost in agresivnost, odpravlja pomanjkanje pozornosti in krepi imunski sistem otrok. Vsega tega se dobro zavedajo tudi v medvoškem mladinskem centru Klub Jedro, kjer se lahko ob sofinanciranju Občine Medvode že vrsto let pohvalijo z zgledno organiziranim počitniškim varstvom. V ospredju so kakovostno preživljanje prostega časa in proste vsebine, pri katerih otroci razvijajo svojo domišljijo in tkejo prijateljske vezi.
Te si bile na nepozaben način stkane tudi na štiridnevnem taborjenju v Preski, na katerem so otroci, ki niso taborniki, spoznavali taborniško znanje in uživali v naravi. Tabor, ki je potekal v sodelovanju z Društvom tabornikov Rod dveh rek Medvode, so v Jedru organizirali četrto leto zapored, letos pa se ga je udeležilo 37 otrok.
Tokrat brez učenja prižiganja ognja
»V naših programih vselej spodbujamo samostojnost, soočanje z izzivi, spoznavanje timskega dela, krepitev ročnih spretnosti, raziskovanje narave in podobno. Vsak otrok je svoja zgodba in mu je potrebno omogočiti, da sam stopa po svoji življenjski poti in se razvija v tistem, kar ga veseli,« je jasen vodja mladinskih programov v Jedru Rok Tomšič. Pove, da je otrokom koncept taborjenja oziroma to, da jih razdelijo v šotore po skupinah, vselej zelo všeč.
»Že sama dogodivščina šotorjenja v naravi jih privlači, morda zato, ker imamo ljudje najbrž to zapisano nekje v svojem dednem zapisu. Otroci so na taboru nadvse uživali tudi v orientacijskih aktivnostih in lokostrelstvu. Minula leta so se zelo radi učili tudi prižiganja ognja z naravnimi materiali, česar pa letos zaradi suše žal nismo mogli izvajati, » pojasni sogovornik in doda, da je bila otrokom nadvse všeč tudi skupna priprava večerje. Tomšič meni, da zato, ker gre za skupinsko delo: »Včasih se mi zdi, da otroci bolj uživajo v samem procesu priprave obroka, kot potem, ko si jed privoščijo. Najraje pečejo koruzo, pripravljajo golaž ali makaronovo meso, ki ga obožujejo.«
Ne le v času taborniškega kuhanja, pestro je bilo že zjutraj. Bo že držalo, da mora biti red tudi med počitnicami. Otroci so imeli namreč budnico ob 7. uri zjutraj. Potem ko so se preoblekli, si umili zobe in pospravili šotore, je sledil zajtrk. Po njem so imeli nekaj časa prosto, da so lahko spoznavali gozdni okoliš, se igrali in ustvarjali. »Po zajtrku smo ocenjevali pospravljenost šotorov, potem je sledila glavna taborniška aktivnost, ki je trajala do kosila. Sledili so prosti čas za druženje, nove taborniške aktivnosti in igre, proti večeru pa kot že omenjeno skupna priprava večerje, ogled filma ali petje poskočnih pesmi, «Tomšič opiše taborniški vsakdan.
Brez digitalne tehnologije
Pa so otroci v času, ki so ga od jutra do večera preživeli v naravi, morda vseeno pogrešali družbo mobilnih telefonov, televizije in ostalih elektronskih naprav? »Narava je za otroke že sama po sebi raziskovalna platforma, kjer lahko vedno odkrijejo in doživijo nekaj novega, otroci pa se na taborjenju med seboj tudi povežejo in jim ni dolgčas. Kljub razposajeni družbi in raznolikim dejavnostim pa se včasih vseeno zgodi, da kdo od udeležencev pogreša svoj mobilnik ali ostalo tehnologijo, » odgovori Rok Tomšič, ki še ni pozabil primera nekega sedemletnega dečka pred leti.
»Ker devet ur na dan ni imel dostopa do igric oziroma digitalnih naprav, se je v varstvu tresel kot pri odtegnitvenem sindromu. Zaupal mi je, da doma ponoči vzame v roke mamin telefon in celo noč igra igrice,« se spominja sogovornik in doda, da je šlo pri omenjenem dečku za redko izjemo in edini tovrstni primer do sedaj. Prepričan je, da ključni razlog za to, da otroci pretirano posegajo po digitalni tehnologiji, izvira od doma, kjer starši pustijo otroku, da se igra s tablico samo za to, da imajo malo miru ali pa zato, ker so tudi sami odvisni od tovrstne tehnologije in se tega niti ne zavedajo.
»Običajno je otrok zrcalo okolja, v katerem odrašča, torej vzgoje, ki jo je deležen doma, seveda pa so tu še vrstniki in ostale okoliščine. Opažam, da so današnji otroci manj motorično sposobni kot pred leti, imajo pa željo po samostojnosti, česar pa pogosto ne morejo realizirati v domačem okolju, ker jim starši tega preprosto ne omogočijo, » poudarja Rok Tomšič.
Veseli ga, da je tudi letošnji počitniški tabor v naravi življenja udeležencev napolnil z novimi izkušnjami, prijateljstvi in iskrenim veseljem - kljub neurju, ki je minuli teden oplazil Medvode, a so ga otroci pregnali z glasnim petjem in pripravo pokovke. x
