Čeprav ga je v njegovi kar 18 let dolgi reprezentančni karieri vodilo sedem selektorjev, se še nikoli ni zgodilo, da bi do njihove menjave prišlo med reprezentančno akcijo. Toda vedno je enkrat prvič. Pred dvema tednoma je namreč Avstralca Marka Lebedewa na klopi zamenjal Romun Gheorghe Cretu. »To so zadeve, ki so v rokah Odbojkarske zveze Slovenije, zato tega niti ne želim komentirati. S prihodom Cretuja je zdaj energija drugačna, delamo dobro, čeprav je res, da tudi pod vodstvom Lebedewa nismo delali slabo. V zadnjem času smo delali na podrobnostih, ki bodo zelo pomembne na svetovnem prvenstvu. Za nami sta tudi dve pripravljalni tekmi, s katerima smo lahko zadovoljni, pokazali pa sta, da smo se dobro ujeli z novim selektorjem,« se s spremembo na selektorskem položaju ne obremenjuje izolski odbojkar Mitja Gasparini, ki ob vrnitvi v reprezentanco ni imel veliko težav s prilagoditvijo.
»Od leta 2004, ko sem prvič zaigral v reprezentanci, sem lani izpustil svoje prve priprave in prvo veliko tekmovanje. Toda glede na to, da so v ekipi isti igralci, kot so bili prej, ob vrnitvi ni bilo nobenih težav. Delovna vnema in dobro vzdušje sta ostala, verjamem, da bodo tudi rezultati,« je prepričan najstarejši član slovenske odbojkarske reprezentance. V letošnji ligi narodov rezultati niso bili na ravni lanskih, na koncu je bil tudi to eden od razlogov za slovo Lebedewa, sočasno pa je tudi potrdila, da bo krog kandidatov za najvišja mesta na letošnjem svetovnem prvenstvu zelo širok.
Klubsko kariero bo nadaljeval v Iranu
Pred Slovenijo je bilo devet reprezentanc, za njo Srbija in Nemčija, ki se tudi lahko spogledujeta s kolajnami. »Dejstvo je, da nam igra v ligi narodov ni stekla, kot smo si želeli, preprosto nismo prišli do svoje igre. Na koncu je bila lestvica kar poštena, kajti v tistem trenutku za več nismo bili pripravljeni, čeprav je res, da smo bili v polni postavi le na turnirju na Poljskem. Da pa bo konkurenca za visoke uvrstitve na svetovnem prvenstvu velika, ni nobena skrivnost, zato bodo o najvišjih mestih odločale malenkosti na posameznih tekmah,« je prepričan neuradno najboljši pevec v slovenski reprezentanci, ki meni, da bodo tri pripravljalne tekme (zadnja danes ob 20.30 proti Iranu v Stožicah, op. p.) dovolj, da bo petkovo uvodno tekmo s Kamerunom pričakala v želeni formi.
»Res je, da je od naše zadnje tekme na turnirju na Poljskem proti domači reprezentanci do tekme z Egiptom v Mariboru minilo kar nekaj časa, toda prav zaradi ne ravno prepričljivih predstav v ligi narodov in težav, s katerimi smo se soočali, smo se res morali zapreti v dvorano in delati. Ob tem smo se morali po menjavi selektorja navaditi na novega. Sicer pa je tako ali tako že na vsakem treningu velika borba za mesta v ekipi. Dobro je, da smo najprej igrali z na papirju najslabšo ekipo, Egiptom, nato s Turčijo, za konec pa nas čaka še obračun z Iranom, ki nas je premagal v ligi narodov.« Nocojšnja tekma z Iranom bo zanj nekaj posebnega tudi zato, ker bo svojo klubsko kariero nadaljeval pri tamkajšnji lani tretjeuvrščeni ekipi, Foolad Sirjan, ki je bila predlani državni prvak, lani pa je igrala tudi na svetovnem klubskem prvenstvu v Braziliji.
Kameruncev se ne spomni
To bo že njegova osma država v karieri. Pred tem je igral že v Italiji, na Poljskem, v Južni Koreji, Katarju, Grčiji, Franciji in pred vrnitvijo v Slovenijo, kjer je zadnji dve sezoni igral za Calcit Volley, še eno leto na Japonskem. »Da, grem še malo igrati v tujino. Bomo videli, kako bo v Iranu. Zagotovo bo to dragocena izkušnja,« se novega izziva veseli Gasparini, ki mu je v najlepšem spominu ostala Verona, zelo zadovoljen pa je bil tudi z življenjem v Južni Koreji. Kaj pa igranje doma? »Meni je bilo super, vsekakor je bilo lepo po daljšem času spet igrati v domačem prvenstvu. Kakovost lige je zrastla, resda še ni na ravni nekaterih drugih, odbojkarsko bolj razvitih držav, a vrnitev domov za igralca ne pomeni kakšnega padca v njegovi karieri. Želel bi si le, da bi bilo na tribunah več gledalcev. Dobro, nekaj je na slabši obisk vplival covid-19, saj smo veliko tekem igral celo brez prisotnosti občinstva, vsekakor pa bi jih lahko bilo ob koncu omejitev več. To je še tisto, kar manjka slovenski ligi.«
Več gledalcev bo zagotovo v prihodnjih dneh v ljubljanskih Stožicah. Prvi nasprotnik slovenskih odbojkarjev bo Kamerun, s katerim so nekateri od njih, tudi Gasparini, igrali pred dvanajstimi leti, ko je bil na pripravah v Mariboru. Mimogrede, obe tekmi je Slovenija dobila s 3:1. »Iskreno povedano, se teh tekem ne spomnim, tako ali tako pa so zdaj v njihovi reprezentanci popolnoma drugi igralci, ki jih ne poznam. Zanje bo še čas, da jih spoznamo, strokovno vodstvo nam bo zagotovo postreglo s pravimi podatki, o njih pa bomo začeli razmišljati v četrtek. V vsakem primeru bo to zelo pomembna tekma za nas, že zato, ker bo prva in ker so v skupini le štiri ekipe, popravnih izpitov ne bo. Vanjo bomo morali vstopiti s pravo agresivnostjo, ohraniti mirno glavo in tekmo dobiti. Že zato, da nam bo potem lažje v dvobojih s Francozi in Nemci,« ne želi ničesar prehitevati 202 centimetra visoki korektor.
Na lanskem evropskem prvenstvu ni igral
Ali bo letošnje svetovno prvenstvo zanj resnično zadnje veliko tekmovanje, ga namerno nismo želeli spraševati. Preprosto zato, ker ima pri 38 letih še vedno toliko energije, kot bi si jo želel imeti marsikateri mlajši igralec. Zdaj resda ni v ospredju, na svojem igralnem mestu ima prednost skoraj dvanajst let mlajši Tonček Štern, vendar so njegove igralske in človeške izkušnje izredno dragocene. Ker lani ni igral na evropskem prvenstvu, ima na letošnjem svetovnem le eno veliko željo. »Ne želim napovedovati naše končne uvrstitve. Zadovoljen bi bil z našo najboljšo igro, kam pa nas bo to pripeljalo, pa bomo videli. Je pa res, da lani nisem igral v Katovicah, zato bi si tja želel iti letos.« To pa bi pomenilo, da bi Slovenija igrala (vsaj) v polfinalu svetovnega prvenstva.
