Da smo Slovenci nori na avtomobile, že dolgo ni skrivnost, med znamkami, ki so nas navduševale, pa je bil tudi Fiat. Bila je ljubezen na prvi pogled, ki je ne bom nikoli pozabil. Začela se je konec leta 1995, ko sem prvič zagledal njega, fiata brava. Čeprav mi glede na tedanje dohodke ni bil dosegljiv, sem preskočil vse ovire in ga nekaj mesecev pozneje zapeljal v svojo garažo. Bil sem navdušen in ponosen. Čeprav sem brava po desetih letih prodal in fiata nikoli več nisem kupil, mi še danes ni vseeno, kaj se z znamko dogaja. Nič dobrega. Kot da naenkrat ne bi več znali izdelovati avtomobilov, ki navdušujejo množice. Posledično prodajne številke zadnja leta samo padajo. Z razlogom. Z izjemo modela 500 in njegovih različic v prodajni paleti nimajo štirikolesnika, ki bi (oblikovno) navdušil.
Pa se vrnimo v zgodovino, natančneje v leto 1972. Na cesto je zapeljal fiat z nenavadnim imenom X1/9, a zato toliko bolj prepoznavno obliko, zato ne čudi, da so za njim glave obračale množice. Dejansko je šlo za športni avto s sredinsko vgrajenim motorjem in pogonom na zadnji kolesi, njegova trda streha je bila snemljiva (targa), v njem pa sta se lahko peljala dva potnika. Pod njegovo obliko se je podpisal sloviti Marcello Gandini iz studia Bertone, ki so ga uvrstili med 25 najpomembnejših oblikovalcev na svetu, najbolj pa se je proslavil z lamborghinijem countachem in miuro.
Presenetljivo so obdržali konceptno ime
Nekaj posebnega je bila namestitev posode za gorivo in rezervnega kolesa za voznikovim in sovoznikovim sedežem, kar je optimiziralo razporeditev teže znotraj medosne razdalje, zato so bile vozne lastnosti še bolj zgledne, prostora za prtljago pa je bilo dovolj tako spredaj kot tudi zadaj, pri čemer je bilo moč snemljivo streho spraviti v prednjem prtljažniku. Posebno je bilo tudi ime. V tistem času so pri Fiatu pri serijskih avtih praviloma stavili na kombinacijo treh številk, pri prototipih pa so uporabili X, pri čemer je bila oznaka X1 namenjena osebnim avtomobilom. X1/9 pa je pomenilo zgolj, da gre za deveti konceptni avto po vrsti. Zakaj so obdržali ime prototipa, ni znano. Športni avto z dolžinsko mero 3,83 metra, ki je v višino meril zgolj 1,17 metra, je bil prvič na ogled novembra 1972 na salonu v Torinu, razkrili pa so ga čisto na koncu salona, saj jim je bila pomembnejša predstavitev majhnega mestnega avtomobila fiat 126. Za pogon na zadnji kolesi so zadolžili 1,3-litrski bencinski motor z močjo 75 konjev (55 kW) v kombinaciji s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom, kar se je sicer zdelo malo, a v kombinaciji s težo vsega 880 kilogramov ni bilo, tako da je X1/9 zagotavljal vozne užitke. Italijani so ogromno stavili na ameriški trg, kjer se je avto predstavil v treh generacijah, prve kupce pa je leta 1974 nagovoril s ceno 4167 dolarjev. Kupci so ga sprejeli odprtih rok, kar dve tretjini izmed 160.000 prodanih X1/9 je bilo onkraj Luže. Zadnje štiri so prodali aprila 1990, ko je cena dosegla 12.690 dolarjev.
Nikoli ni slovel kot zelo hiter avto
»Njegove vozne lastnosti so nekaj posebnega, zato je vožnja avtomobila velika zabava, sploh skozi ovinke, kot jih imamo v Toskani,« je dejal njegov lastnik Riccardo Innocenti, ki je avto kupil decembra 2018, občudoval pa ga je že dolgo. »Avtomobile sem imel od nekdaj rad, a starodobnika nisem kupil nikoli. Navdušen sem bil nad ferrariji, občudoval sem tudi triumpha TR6, nato pa se je nekega dne mimo mene pripeljal X1/9. Takoj se je rodila ljubezen. Avto, ki sem ga kupil, je bil originalen, a je kar devet let stal neuporabljen v garaži. Edino, kar sem moral narediti, je bilo znova pobarvati prednji pokrov, na katerem je bila dolga praska, ki jo je prejšnji lastnik naredil tako, da je na pokrovu rezal pico,« je še zaupal Innocenti.
Avto je sicer doživel dve prenovi, prvo v letu 1975, ko so mu izboljšali odbijača, ki sta nepoškodovana prenesla trk s hitrostjo do 8 kilometrov na uro, drugo pa leta 1979, ko je dobil močnejši 1,5-litrski motor z močjo 85 konjev (63 kW), sposojen iz modela strada in pa 5-stopenjski ročni menjalnik. Leta 1982 je namesto Fiata proizvodnjo v roke vzel Bertone, posledično je prišlo tudi do zamenjave logotipa in nekaterih drugih manjših sprememb. Čeprav so leta 1988 prenehali s proizvodnjo, pa so nekatere X1/9 prodali še dve leti kasneje. X1/9 je ob začetku proizvodnje sicer slovel tudi po svojem privlačnem izgledu, a so se mu leta 20 let kasneje dobro poznala, konkurenčen ni bil več niti z motorjem, ne z zanesljivostjo. Zato ne čudi, da danes med kupci starodobnikov ne dosega visoke vrednosti in ga je mogoče v garažo zapeljali že za manj kot 10 dolarskih tisočakov. Najbolj zaželeni so seveda X1/9 z začetka proizvodnje, tudi zavoljo lepih odbijačev, šasije iz aluminija in relativno majhnih proizvodnih številk, nedavno so enega na dražbi Bonhams prodali za 25.760 dolarjev. Čeprav je šlo za športni avto, pa nikoli ni slovel po svoji hitrosti – maksimalna je bila 184 km/h, pospešek do stotice pa 12 sekund –, toliko bolj pa z voznimi lastnostmi, bogato dediščino in videzom. Današnjim sodobnim fiatom manjka vse troje ...
