Na evropsko prvenstvo v športnem plezanju na Bavarsko je Janja Garnbret pripotovala maksimalno osredotočena, da osvoji še zadnje posamično odličje, ki ga še ni imela v bogati zbirki, in sicer zlato z evropskega prvenstva. V Münchnu je imela najbolj natrpan urnik izmed vseh slovenskih športnikov, saj je tekmovala kar pet dni, od tega štiri v nizu. Osvojila je zlate kolajne v vseh disciplinah, v katerih je nastopila. Priznala je, da je bila pot do naslovov morda celo najbolj zahtevna v njeni karieri. Po zmagah v Nemčiji je bila povsem izmučena. Dejala je, da jih je dosegla z izkušnjami, ne z užitkom. Ker njene največje tekmice v tej sezoni prihajajo iz Združenih držav Amerike in Azije, so vsi v Nemčiji od nje pričakovali zmago. Tudi slovenskih novinarjev je bilo ob njej več kot na drugih tekmah, tako da je imela še dodatne obveznosti. Triindvajsetletna športna plezalka je v Münchnu osvojila srca nemških gledalcev, saj so bili ob njenih predstavah osupli, ob njenih podvigih, ki jih pred njo ni osvojila nobena plezalka, pa so kričali in ji na Kraljevem trgu namenjali nepozabne aplavze.

Kako odlična športna plezalka je, je Janja Garnbret dokazala pri 17 letih, ko je na svojem prvem velikem članskem tekmovanju v Parizu postala svetovna prvakinja v težavnosti. Odtlej je serijsko zmagovala na tekmah svetovnega pokala ter bila najboljša v skupnih seštevkih ob koncu sezone. Njeni porazi so redki. Zadnjega je doživela lani spomladi v Salt Lake Cityju, kjer je Američanka Natalia Grossman prekinila niz devetih zaporednih zmag v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju. Letos je Janja Garnbret nastopila na štirih tekmah svetovnega pokala, eni v balvanskem plezanju in treh v težavnostnem, in na treh tekmah evropskega prvenstva v Münchnu ter vselej zmagala. Podobno kot so fascinantni uspehi Korošice, je tudi njeno obnašanje zunaj tekmovališč. Janja Garnbret je vselej dostopna in nasmejana ter pripravljena odgovoriti na vsako vprašanje. Predvsem pa je iskrena.

V zadnjih letih prva dama slovenskega športa

Lepo je šteti vse zmage v svetovnem pokalu, ki se jih je v karieri Janje Garnbret nabralo že 36 in je tudi po tej statistiki daleč najuspešnejša športna plezalka vseh časov. Toda največ v športni karieri štejejo prva mesta na velikih tekmovanjih. In tudi tu je njena statistika neverjetna. Pri 23 letih je zbrala enajst lovorik z največjih tekmovanj, eno z olimpijskih iger, šest s svetovnih prvenstev in štiri z evropskih, kjer je bila najboljša tudi leta 2017 v seštevku kombinacije težavnostnega in balvanskega plezanja. Ob tem, da ni osvojila niti ene lovorike v letu 2020, ko so v športnem plezanju odpadla skoraj vsa tekmovanja. Njena športna panoga se je v koronskem obdobju pobrala med zadnjimi, in medtem ko so številni športniki iz drugih panog že lahko tekmovali, je Janja Garnbret lahko le trenirala. To je bil bržčas tudi razlog, da je predlani Društvo športnih novinarjev Slovenije ni izbralo za najboljšo slovensko športnico. Laskavi naziv ji je pripadel v letih 2018, ko je v Innsbrucku osvojila dva naslova svetovne prvakinje in enega podprvakinje, leta 2019, ko je bila na Japonskem trojna svetovna prvakinja, in lani, ko je postala olimpijska zmagovalka. Katera bo decembra letos postala najboljša slovenska športnica, je po uspehih Janje Garnbret v Münchnu retorično vprašanje.

Na začetku plezalne poti je bil njen prvi trener v Slovenj Gradcu Rok Šisernik, kasneje sta jo trenirala Maja Apat in Rok Malek, preden jo je prevzel zdajšnji reprezentančni selektor Gorazd Hren, pa je sodelovala še z Matijo Rovšnikom. S Hrenom se je prebila v svetovni vrh in postala izjemno trofejna športnica. Uspehe je nadgradila z Romanom Krajnikom, ki je zapustil selektorsko mesto v Avstriji, ko je prejel klic najboljše plezalke na svetu. Kot je dejal pred začetkom evropskega prvenstva v intervjuju za Dnevnik, je kljub navidezni perfekciji Janje Garnbret videl številna mesta za izboljšave. Tandem je postal izjemno uspešen, vrhunec njunega odličnega sodelovanja pa sta bila lanski olimpijski naslov v Tokiu in nedavni trojni naslov evropske prvakinje v Münchnu.

Po uspehu kariere na Japonskem se je najboljša slovenska športnica znašla na prelomnici. Olimpijske priprave, ko je morala več kot leto dni trdo trenirati tudi v hitrostnem plezanju, saj je bila olimpijska disciplina kombinacija vseh treh športnih plezanj, in uspeh so pustili davek. Sprva ni našla motivacije, a po nekaj mesecih tekmovalnega premora je znova začutila iskro v očeh in željo po dokazovanju. V letošnji sezoni sta z Romanom Krajnikom kot veliki cilj postavila nastope na evropskem prvenstvu v Münchnu ter bila pri izplenu znova nedotakljiva. Trener in tekmovalka ves čas stremita k popolnosti. Bistvo sodelovanja pa so izjemno kvalitetni treningi, na katerih se žene do skrajnih moči, kar ji omogočata dobra fizična priprava in preventiva pred poškodbami, za kar v Divači skrbi Matej Bombač.

Vsi cilji usmerjeni v Pariz

Tekmicam v obdobju Janje Garnbret ni lahko. Ves čas se zdi, da se borijo za drugo mesto. Superiornost Slovenke je v Münchnu najlepše opisala ena najboljših športnih plezalk zadnjih let Jessica Pilz. Avstrijka je dejala, da ves čas stremi k svojemu najboljšemu plezanju, s katerim se lahko vsaj z dvignjeno glavo odpravi v steno, kjer tekmuje proti športni plezalki z drugega planeta. Nasploh se zdi, da je iskanje presežnikov zaščitni znak domiselnosti napovedovalcev po vsem svetu, ko predstavljajo slovensko šampionko, kraljico vertikale. Ciljev ji v naslednjih dveh letih ne bo zmanjkalo. Vse misli s trenerjem posvečata olimpijskim igram v Parizu 2024, kjer bodo podeljevali odličja v dveh panogah. Hitrostno plezanje je zaradi časa, ki ga posveča drugima dvema disciplinama, zaenkrat prekrižala, četudi je med pripravami na olimpijske igre začutila simpatije z najhitrejšo disciplino. München je razkril format nove olimpijske discipline kot izjemno zanimive kombinacije balvanskega in težavnostnega plezanja.

Ob vseh uspehih slovenskega športnega ponosa ne gre prezreti njene izjemnosti v naravnih stenah. Že pred leti je legenda moškega plezanja v naravnih in umetnih stenah, Čeh Adam Ondra dejal, da si ne predstavlja, kaj vse bi lahko Janja Garnbret dosegla v skali, če bi se posla lotila stoodstotno, ne le v mesecih, ko nima tekmovanj v umetnih stenah. Janja Garnbret je ponosna tudi na 95-minutni dokumentarni film Stena – Vzpon do zlata (v originalu The Wall Climb For Gold), ki so ga snemali več kot dve leti, kaže pa štiri izjemne športne plezalke med pripravami na olimpijske igre v Tokiu. V filmu poleg Janje Garnbret nastopajo še Američanka Brooke Raboutou, Japonka Miho Nonaka in Angležinja Shauna Coxsey.