Najhuje je bilo na Korziki, kjer je neurje z vetrovnimi sunki, ki so dosegli hitrost do 224 kilometrov na uro, terjalo pet smrtnih žrtev. »Podatki o številu žrtev so začasni, saj reševalne službe še vedno iščejo pogrešane osebe,« je na novinarski konferenci povedal francoski notranji minister Gerald Darmanin in dodal, da je bilo ranjenih 20 ljudi, od tega štirje huje.

Oblasti so razglasile stanje naravne katastrofe, v iskanje pogrešanih pa so napotile 300 reševalcev, ki jim pomagajo helikopter in dve letali. V 36.000 od približno 47.000 gospodinjstev je oblastem uspelo znova vzpostaviti oskrbo z elektriko, v pričakovanju novih neurij pa so bile odrejene evakuacije več počitniških kampov.

Medtem sta ob jezeru v Šentandražu na avstrijskem Koroškem umrla dva otroka, še trije ljudje pa so umrli v Spodnji Avstriji, ker je nanje padlo drevo. 13 oseb je zaradi padajočih dreves utrpelo poškodbe, med njimi tudi pet otrok.

Neurje je prizadelo tudi severno in osrednjo Italijo, v Toskani pa so padla drevesa ubila dve osebi. Skupno je bilo ranjenih 20 oseb, zaradi dreves in poplav pa so bile zaprte ceste in prekinjen železniški promet. Močan veter je med drugim zajel Benetke, kjer so z zvonika na Trgu svetega Marka odpadli kosi opeke.

V Italiji so gasilci v četrtek opravili več kot 150 intervencij v deželah Ligurija in Toskana, neurja pa so močno prizadela tudi Emilijo-Romanjo.

Ogromni nevihtni sistem je včeraj prepotoval več kot 1600 kilometrov. Nastal je v bližini Barcelone, od koder je prek Korzike in severne Italije dosegel zahod Slovenije in se nato usmeril proti Avstriji in vse do Češke. Vremenoslovsci pravijo, da gre za enega najbolj vztrajnih nevihtnih kompleksov na tem koncu sveta.

Evropa se sicer že vse poletje spopada z ekstremnimi vremenskimi razmerami, od rekordnih temperatur in suš do poplav in neurij. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da so ekstremni vremenski pojavi so v zadnjih letih postali intenzivnejši in pogostejši predvsem zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.