Pet zaporednih zmag. Sliši se lepo, pa čeprav gre samo za pripravljalno obdobje na nadaljevanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo in evropsko prvenstvo. Skupaj s tekmami proti Italiji, Hrvaški in Švedski v juniju ima slovenska košarkarska reprezentanca na kontu celo osem vezanih uspehov, kar še dodatno dviguje že tako odlično vzdušje v izbrani vrsti. Skalp Srbije, ki velja za enega glavnih kandidatov za odličje na prihajajočem prvenstvu stare celine, dviguje apetite izbrancev selektorja Aleksandra Sekulića in javnosti. Povsem razumljivo, saj delujejo vrhunski Luka Dončić in soigralci kot dobro naoljen stroj, ki sicer še ne deluje na najvišjih obratih. Če k temu dodamo dejstvo, da je Slovenija Srbijo ugnala praktično brez Gorana Dragića, ki je po dogovoru s strokovnim štabom odigral le uvodnih pet minut in pol, dobi sredin spektakel v razprodanih Stožicah, ki si ga je ogledal tudi eden najboljših teniških igralcev vseh časov Novak Đoković, še dodatno na veljavi.
Čeprav je šlo za pripravljalni obračun, je bilo dogajanje na parketu v Stožicah vse prej kot prijateljsko. Trdih prijemov in udarcev ni manjkalo, zato so se igralci pogosto znašli na tleh. Največkrat Vasilije Micić pri gostih in Luka Dončić pri domačih. Manjkalo ni niti hudovanja nad odločitvami delivcev pravice, zato sta si tehnični napaki prislužila oba selektorja. »To je vse v žaru borbe. Ko so čustva na vrhuncu, imamo igralci in trenerji občutek, da je vsaka odločitev krivična. A sodniki so svoje delo opravili dobro,« meni Edo Murić, ki je dodal, da obe reprezentanci še nista v optimalnih formah, posledično pa je bilo več napak in udarcev, kar je otežilo delo sodniški trojici.
Kljub porazu razočaranja v srbskem taboru ni bilo zaznati. Selektor Svetislav Pešić, ki je bil v zadnjih dneh pod hudim pritiskom javnosti, saj se je za sodelovanje zahvalil dolgoletnemu kapetanu Milošu Teodosiću, pravi, da bo njegova ekipa potrebovala še nekaj časa za pravo podobo. »Mi nismo kot vi Slovenci. Moštvo selektorja Sekulića deluje kot ekipa iz iste ulice. Igralci skupaj prispejo na trening, kosilo in tekmo. Takšna složnost pride s časom, naše moštvo prvič igra skupaj v takšni postavi.« Z besedami legendarnega Pešića sta se strinjala tudi Edo Murić in Aleksander Sekulić. »Z večino igralcev v reprezentanci smo ista generacija. Med seboj smo igrali že v mlajših kategorijah, bili soigralci v klubih in različnih reprezentančnih selekcijah. V članski smo postali evropski prvaki. Vse to nas je neverjetno povezalo. Lahko bi resnično rekli, da smo kot fantje iz iste ulice. Verjemite, da Pešić tega ni rekel kar tako,« razmišlja Murić. »Dobra kemija je zaščitni znak reprezentance že nekaj let. Igralci so prijatelji tudi izven parketa, kar se odraža v igri. Nesebičnost, sprejemanje vlog in podrejanje Luki Dončiću, ki je eden najboljših posameznikov na svetu ta hip, nas delajo močne,« dodaja Sekulić.
Da je bilo nekaj strahospoštovanja do Srbije in predvsem Nikole Jokića, ki je v zadnjih dveh sezonah dvakrat osvojil naziv MVP za najkoristnejšega igralca v ligi NBA, so v slovenskem taboru priznavali vsi, a so to vzeli kot dodatno motivacijo. »Bile so napake, na katerih moramo delati. A vsa čast igralcem, ki so se borili vsako sekundo tekme. Lepo je, da se tesne tekme obračajo v našo korist, a to ni slučaj. Do tega privede kolektivna igra v napadu in obrambi, s čimer je vse lažje. Proti Turčiji in zdaj Srbiji sta Mike Tobey in Žiga Dimec imela težave z osebnimi napakami, saj sta imela oba nasprotnika dominantne centre. Tu gre posebna pohvala Edu Muriću in Vlatku Čančarju, ki sta opravila garaško delo ob njuni odsotnosti,« je povedal Sekulić.
