Močan nevihtni veter je v četrtek okoli pol treh popoldne besnel po Ljubljani. V Jakopičevem drevoredu v Tivoliju je drevo padlo na žensko in jo lažje poškodovalo. Izpod vej so jo rešili mimoidoči. V bližini je v motorista priletel oglasni pano in ga podrl, pri čemer je bil motorist lažje poškodovan. Leteči predmet je zadel tudi občanko v Rakuševi ulici v Šiški. Sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 90 kilometrov na uro, so odkrivali strehe.

Česa podobnega ljubljanski gasilci ne pomnijo. Takoj po prvih prejetih klicih so aktivirali dogodek večjega obsega, kar pomeni aktivacijo prostovoljnih društev s celotnega območja Gasilske zveze Ljubljana. Podatkov o poškodovanih v četrtek popoldne še ni bilo, v večini posredovanj pa je šlo za odkrite strehe in podrta drevesa, torej le za gmotno škodo. Do šeste ure popoldne so našteli več kot 160 intervencij. Na terenu je bilo skupno kar 250 gasilcev s 54 vozili.

Med prvimi, ki so jim priskočili na pomoč, je bila družina z Rakovnika. »Tako je zagrmelo, da sem mislila, da je potres,« pravi 44-letna sogovornica. Sunek vetra jim je namreč po eni strani odlomil obrobo strehe, s katere je na tla poletelo od deset do dvajset zidakov. Na srečo so imeli na podstrešju nekaj rezervnih, ki so jih gasilci nato položili tja, kamor spadajo, da jim med dežjem ne bi zamakalo. »Zelo hitro so se odzvali, splezali na streho in popravili, kar se je dalo,« jih je pohvalila sogovornica.

V središču mesta, kjer poteka gradnja večjega stanovanjskega kompleksa, je veter odpihnil gradbeni oder. Gre za gradbišče na Gosposvetski cesti, kjer gradijo palačo Schellenburg. Gradbeni material naj bi raznašalo tudi z gradbišča pri Šumiju nasproti Drame, poškodovana je bila tudi fasada Situle na Vilharjevi cesti. Poškodovanih ni bilo. Ljubljanski policisti so poročali o številnih podrtih drevesih po vsej Ljubljani, pa tudi o padlih predmetih, bodisi oglasnih panojih bodisi strehah, prometnih znakih, letečih smetnjakih, kot tudi gradbenem materialu in vejah. V Rakuševi ulici je z gradbišča odneslo mavčno ploščo, ki je zadela vozilo in razbila steklo. Lažje poškodovana je bila sopotnica v avtu. Kritino je odnašalo tudi z ljubljanske porodnišnice, poškodovanih ni bilo.

V strogem centru Ljubljane je na Petkovškovem nabrežju veter polomil skoraj vse senčnike v tamkajšnjih lokalih, zaposleni so se jih trudili čim več in čim prej zapreti in pospraviti. Veter je lomil veje dreves, z miz je pometalo vse kozarce, ulica je bila v nekem trenutku polna razbitega stekla in polomljenih vej. Nevihtno vreme je povzročilo tudi nekaj nevšečnosti v prometu, prometno-informacijski center je voznikom svetoval, naj vozijo previdno in prižgejo luči. »Ustavljanje vozil pod nadvozi in v predorih je nevarno in prepovedano,« so opozorili.

In kaj se je sploh zgodilo? Na portalu Neurje.si so zapisali, da so se že zjutraj v Italiji prožile prve nevihte, ki so tvorile nevihtne sisteme. Ti so dosegli tudi naše kraje. Zaradi ugodnih razmer so se sicer tudi čez noč lahko razvile supercelične nevihte.

Huda ura odnesla streho in prestrašila meščane

Silovito neurje ni prizaneslo niti Gorenjski. Najhuje je bilo v Mestni občini Kranj, kjer je orkanski veter podrl drevesa, poškodoval objekte, odtrgal električno napeljavo in odkril strehe. V Nazorjevi ulici v bližini avtobusne postaje je hudo uro zapečatilo skorajda filmsko odkritje strehe bloka; neverjetnega prizora, ki je spominjal na eksplozijo in na srečo ni terjal človeških žrtev, Kranjčani še dolgo ne bodo pozabili.

Okoli tretje ure popoldne je mesto preplavil zvok siren. Gasilska, reševalna in policijska vozila so drvela po kranjskih ulicah in meščane opozarjala na nevarnost. »Bilo je grozljivo. Počutila sem se, kot da sem sredi snemanja filma. Začelo se je temniti, zatem je okoli petnajst minut pihal močan veter, začelo je deževati. Orkanski sunki so na naš balkon prinesli neko plahto, ki sem jo skušala odstraniti, potem sem nekaj metrov stran zagledala, da je s sosednjega bloka odneslo streho. Zdelo se je, kot bi razneslo kakšno pločevinko,« je hitela pripovedovati stanovalka bloka v Nazorjevi ulici.

Tako hudega neurja v Kranju ne pomni niti njena soseda, ki so jo ravno med neurjem obiskali družinski člani. »Na poti z Rogle, kjer smo uživali v sončnem vremenu, smo nekje na Trojanah opazili, da je proti Ljubljani vse črno. Potem se je razbesnel hud veter, na cesti od Domžal do Kranja smo videli številna podrta drevesa, medtem ko nas je najbolj žalosten prizor pričakal na cilju – pred blokom naše babi, ki je zaskrbljena zrla v streho sosednjega bloka,« je povedal sin Kranjčanke.

Z močnim vetrom so se stanovalci nesrečnega objekta, v katerega pritličju so trgovine in avtošola, v preteklih letih že soočili, so povedali. Da bi ta odkril strehe, podrl drevesa ter poškodoval objekte in vozila, pa še niso doživeli.

Ko po mestu leti zabojnik za smeti

»Zdelo se je, kot da nas je zajel tornado. Najprej sem zagledal zabojnike, ki jih je veter prenašal sem ter tja in enega celo dvignil v zrak. Potem je dvignilo streho bloka in jo dobesedno prevalilo čez blok na zelenico in avtomobile, ki so bili parkirani pred blokom. Še sreča, da se ni poškodoval noben človek,« je nesrečni dogodek opisal mladenič, ki je opazoval delo gasilcev.

Ti so imeli vse popoldne polne roke dela tudi z odstranjevanjem podrtih dreves na preostalih kranjskih cestah in ulicah. Poveljnik gasilske operative iz Gasilsko reševalne službe (GRS) Kranj Andraž Šifrer je potrdil, da so imeli več kot 70 intervencij. »Na terenu je bilo več kot 150 gasilcev Gasilske zveze Mestne občine Kranj in poklicne gasilske enote GRS Kranj. V večini je šlo za odkrite strehe, odtrgane kable, podrta drevesa, ki so padla na ceste in na vozila. Na srečo človeških žrtev ni bilo, tudi poškodb ljudi nismo zabeležili,« je pojasnil Šifrer in odhitel pomagat svoji ekipi.

Policisti so na interventno številko 113 sprejeli tudi številne klice na pomoč iz drugih gorenjskih krajev, največ iz okolice Kranja, Brnika, Zgornjih Bitenj in Strahinja, neurje pa je svojo moč s podrtimi drevesi pokazalo tudi v Žireh. »Imeli smo hudo uro, dežja pa niti za dober pljunek. Sonce sije, kot da se ne bi nič zgodilo ...« je v četrtek okoli četrte ure popoldne, ko se je neurje umaknilo sončnim žarkom, prevlado narave nad človekom opisala Žirovka.