Sicer Borut Pahor odhaja in upam, da nas bo do končnega slovesa z Erjavčeve 17 presenetil še s kako bolj posrečeno izjavo, potem ko je dva mandata na veliko molčal, ko bi naj spregovoril. Prišel bo nekdo drug – ali prišla – vsi, ki so do sedaj najavili interes po predsednikovem prestolu, pa obljubljajo, da bodo bolj odzivni in glasni.
Kakorkoli, še ne vem, katero ime bom 23. oktobra obkrožil, če bom sploh, vem le, katerih zagotovo ne bom. Zato onim, ki so mi potencialno bližje, javno naslavljam že zdaj 5 vprašanj, za katera menim, da so ključna za položaj, ki naj ga Slovenija v naslednjem obdobju zasede v Evropi in svetu – med državami, ki si dejansko želijo miru in si dosledno prizadevajo zanj, kar je navsezadnje predpogoj za kolikor toliko še uresničljivo podnebno in zeleno agendo, ali med one, ki, kot sem že dejal, raje služijo velikim, posebej Združenim državam Amerike, ki jim je glavni cilj, pa naj stane, kolikor stane, uresničitev lastnih geopolitičnih in ostalih strateških interesov.
Prvič. Če menite, tako kot Pahor, da si Turčija zasluži pohvalo za mediacijo, ki jo je opravila med Rusijo in Ukrajino za deblokado izvoza žitaric v Odesi, bi nagovorili vlado in parlament, da sledita temu vzoru in tudi Slovenijo napotita k taki vlogi?
Drugič. Kako gledate na naše članstvo v zvezi Nato? Dober del javnosti mu nasprotuje, ker je v službi predvsem interesom ZDA in orožarski industriji, ker nas vpleta v mednarodne misije, ki so prej vir konflikta in destabilizacije kot miru; s širjenjem proti Rusiji pa nas vse bolj izpostavlja ruskemu besu ter nas navsezadnje veliko stane in utegne še bolj stati. Bi zagovarjali razpis referenduma o tem?
Tretjič. 7. julija 2017 je Organizacija Združenih narodov sprejela Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja (TPNW). Glasovalo je zanjo 122 članic svetovne organizacije. Med temi pa ni bilo držav, ki posedujejo to orožje, in tudi onih ne, ki s slednjimi institucionalno sodelujejo, kot je Slovenija v zvezi Nato. Ker smo svoj čas bili s Švedsko med pobudnicami ideje Sveta brez jedrskega orožja, menite, da smo ravnali prav? Opomnim naj, da v severnoatlantski pogodbi ni določila, ki bi prepovedovalo nasprotovanje temu orožju in da je k pogodbi še možno pristopiti.
Četrtič. Predsednica predstavniškega doma ameriškega Kongresa Nancy Pelosi se je nedavno podala na obisk Tajvana kljub vsem opozorilom celo iz samih ZDA, da naj tega ne stori, ker je to huda in nevarna provokacija do Ljudske republike Kitajske, in to dan po tem, ko je generalni sekretar OZN Guterres posvaril svet, da ga lahko še en sam »nesporazum« pahne v jedrsko uničenje. Kako ocenjujete to dejanje Pelosijeve?
In petič. Kaj si mislite o pozivih iz mnogih sredin, da si po tolikšnem času izraelskega trpinčenja in podrejanja palestinskega naroda slednji vendarle zasluži kako evropsko priznanje njegove države? In kaj o tem, da naj bo prva ter čimprej Slovenija, ko že skupne odločitve EU še ni?
Aurelio Juri, Koper