V lanskem prvem polletju, ko je dobiček bank pred davki skupaj nanesel 251,1 milijona evrov, so banke sproščale oslabitve in rezervacije, letos pa so jih vnovič oblikovale. Po manjših spremembah v aprilu in maju so jih junija dodatno oblikovale za 10 milijonov evrov.
Zviševanje medletne rasti posojil nebančnemu sektorju se je v zadnjih mesecih umirjalo, junija se je rast okrepila na 10,7 odstotka. Obseg posojil se je junija povečal manj kot v prvih petih mesecih letos.
Po skupinah komitentov je še naprej prevladovalo kreditiranje gospodinjstev, pri katerih je bil mesečni prirast stanovanjskih posojil z 98 milijoni evrov nadpovprečen glede na letošnjih prvih pet mesecev, v večletni primerjavi pa precej večji. Medletna rast stanovanjskih posojil se je junija še nekoliko okrepila in ostala med najvišjimi v evrskem območju. Obseg potrošniških posojil je junija ostal medletno nekoliko nižji, a se medletni upad v zadnjem letu postopno znižuje.
Povečanje obsega posojil nefinančnim družbam je bilo junija s 86 milijoni evrov precej manjše kot v povprečju predhodnih pet mesecev, medletna rast pa se je okrepila in je bila še naprej med najvišjimi v območju evra, kjer se je prav tako okrepila. Kreditiranje nefinančnih družb je bilo široko osnovano po velikosti družb, dejavnostih in namenu posojila.
Povečevanje vlog nebančnega sektorja se je junija, podobno kot v predhodnih dveh mesecih, nadaljevalo zaradi visokega priliva vlog gospodinjstev. Medletna rast vlog gospodinjstev in celotnega nebančnega sektorja se sicer umirja in je junija s 5,2 odstotka znašala skoraj polovico manj kot pred enim letom.
Obseg vlog gospodinjstev se je v prvem polletju povečal za 1,1 milijarde evrov, od tega večji del v drugem četrtletju. K temu je, kot ocenjujejo v centralni banki, poleg sezonskega vpliva (izplačilo regresov) morda prispevalo tudi previdnostno varčevanje gospodinjstev zaradi negotovosti ob naraščanju cen in pričakovanega vpliva na njihov finančni položaj v prihodnje.
Nefinančne družbe pa so v prvi polovici leta zmanjšale vloge pri bankah za 519 milijonov evrov, od tega junija za 65 milijonov evrov. Prihranke namenjajo tako za financiranje investicij kot tudi zalog za nemoteno prihodnje poslovanje. Medletna rast vlog nefinančnih družb ostaja volatilna. Junija je znašala 4,8 odstotka in se je v enoletnem obdobju več kot prepolovila.
Bilančna vsota se je junija zmanjšala zaradi predčasnega delnega vračila sredstev, pridobljenih pri Evrosistemu, s čimer se je njena medletna rast močno upočasnila. Konec junija se je zmanjšala za 658 milijonov evrov, njena medletna rast pa se je znižala na 0,9 odstotka oziroma na najnižjo raven po februarju 2017.
Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi je znašal 17,2 odstotka in je zaostajal za evrskim povprečjem, medtem ko ga je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) s 15,7 odstotka minimalno presegel. Razlike v kapitalskih presežkih nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami ostajajo med bankami precejšnje, s tem pa tudi razlike v absorpcijski sposobnost negativnih učinkov ob morebitni realizaciji tveganj. Primarna likvidnost kljub znatnemu junijskemu znižanju še vedno predstavljala skoraj petino bilančne vsote oz. 9,4 milijarde evrov.
