Mejna črta – nič otipljivega, pa vendar včasih kot administrativni neprebojni ščit. Kaj se zgodi, ko čez mejo uide požar? Kaj se zgodi, ko čez mejo pobegne ropar – mu naša policija lahko sledi ali se mora na mejni točki obrisati pod nosom in ulovom? Kako se na obmejnem območju rojevajo otroci in kako se tam znova vzpostavljajo nekoč na silo pretrgani odnosi?
Prebivalci ob meji vedo povedati, da je »meja hudič, predvsem takrat, ko je zaprta«. Ker nihče noče živeti v peklu, se trudijo, da bi navidezna črta v njihova življenja prinašala čim manj omejitev. Kako pomembno je čezmejno sodelovanje, v zadnjem mesecu pripovedujejo zgodbe s požarišč. Tako ob velikem požaru na Krasu kot ob zadnjem požaru pod Socerbom so za svoje domove trepetali prebivalci na obeh straneh meje, povezovalni gasilci in tudi policisti pa dokazovali, da je v slogi moč. Poveljnik Gasilske enote Nova Gorica in prvi mož gašenja kraškega požara Simon Vendramin prikima, da dobro sodelovanje ni stvar enega klica in uradnega zaprosila, temveč nekaj, kar se goji leta in desetletja.
Prvi so Sloveniji na pomoč pri gašenju kraškega požara prileteli helikopterji iz Italije. »Oni so nam posebno v prvih treh dneh izdatno pomagali z letalskimi silami. A pomoč je bila vzajemna, saj smo mi tokrat Italiji pomagali z moštvom gasilcev, branili smo njihove domove, ko je gorelo blizu Jamelj, Topičev, Devetakov, Poljan in Gabrovice,« pripoveduje Vendramin.
Sporazum o sodelovanju tik pred velikim požarom
Pojasni, da ima čezmejno sodelovanje med gasilci dolgo zgodovino. Že sam se je kot mladi gasilec še v času Jugoslavije udeleževal čezmejnih srečanj in obiskov, vstop v Evropsko unijo in skupni evropski projekti so sodelovanje le še okrepili, povezave pa so v zadnjih petnajstih letih dobile tudi uradne sporazume. Zadnjega in za gasilce na obmejnem pasu vzdolž vse slovensko-italijanske meje najbolj pomembnega, saj je za čezmejno pomoč dovolj že en telefonski klic, so podpisali tik pred velikim požarom.
»Pomembno je, da to ni samo formalnost na papirju, večjo težo daje sodelovanju to, da se z gasilci in poveljniki z druge strani meje osebno poznamo, da se družimo, pripravljamo skupne vaje in izobraževanja. Poveljniki italijanskih gasilskih enot se v nasprotju s slovenskimi skoraj stalnimi menjujejo vsakih pet let. Vsakih pet let se je torej treba srečati, na novo spoznati, vložiti kar nekaj energije, a to se na koncu izplača,« Vendramin znova spomni, da sodelovanje ni nekaj, kar pride samo od sebe.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Visoka cena covidnega mrka
Še več zanimivih člankov – denimo o odgovornosti voznikov za volanom; kaj nam je o življenju oskrbnice v kočah, kjer je preživela kar 35 let, povedala Tonka Zadnikar; kako boleče bodo posledice dolgotrajnega omejenega dostopa do zdravstvenih storitev v času covida-19 in ukrepih za letošnje šolsko leto; koliko dela je vloženo v vsako odejo, ki jo izdelajo v tovarni Odeja Škofja Loka; kaj vse vsebujejo med mladimi priljubljene energetske pijače; pojasnjujemo načrte Evropske komisije, ki razburjajo rejce malih živali; zakaj je moral doma umreti hrvaški novinar in načrtih za prihodnost mlade igralke Vesne Ponorac – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.