Johnny Depp, Jack Nicholson in Gerard Depardieu. Mogoče veste, kaj jim je skupnega? Res je, vsi trije so (odlični) igralci, a druži jih še nekaj drugega, zbirateljstvo vin. To postaja velik posel, saj lahko steklenica doseže vrtoglavo ceno. Tudi v Sloveniji je kar nekaj ljubiteljev, ki jim odšteti nekaj evrskih tisočakov za eno buteljko ne predstavlja atentata na lastni proračun. Toda kateri letnik izbrati? Veliko jih je, mnogi pa se strinjajo, da je, vsaj kar se naših vin tiče, letnik 1971 tisti, ki ga opisujejo kot enega boljših v zadnjih 100 letih. Tega leta se je tudi sicer zgodilo ogromno, še posebej, ko beseda nanese na avtomobile. Rolls-Royce je na primer bankrotiral in so ga podržavili, Brian Rawlings je izdelal avtomobil bulanti, katerega osnova je bil mini cooper, na Japonskem pa je Mazda začela s prodajo modela savanna, ki je bil izven dežele vzhajajočega sonca bolj znan kot RX-3. Nič čudnega, ko pa nikomur ni bilo jasno, zakaj so avto poimenovali po s travo poraščeni pokrajini, kjer rastejo tudi manjši grmi in drevesa, privablja pa predvsem velike živali, kot so sloni, zebre, žirafe, povodni konji in levi.
RX-3 ni bil eden, bili so trije. Na voljo je bil namreč kot kupe, štirivratna limuzina ali pa štirivratni karavan, vsi so imeli dolžinsko mero 4,06 metra. Slednji je bil prvi serijski karavan na svetu, ki je imel vgrajen Wanklov motor, kot nalašč za vse, ki so si želeli malce boljše zmogljivosti, a še vedno družinsko uporabnost. Se je pa motor izkazal za kar velikega pijanca, saj je na 100 kilometrov popil 13 litrov bencina (posoda za gorivo je sprejela 60 litrov), tudi zvok izpuha ušesom ni bil najbolj prijazen. Dejansko sta bili na voljo dve motorni različici, ena je imela moč 110 konjev (81 kW), druga se je hvalila s 130 konji (95 kW), pri obeh je bil pogon prek 4-stopenjskega ročnega ali 3-stopenjskega samodejnega menjalnika speljan na zadnji kolesi. Avto je bil lahek, glede na različico med 850 in 895 kilogrami, temu primerna je bila tudi maksimalna hitrost, ki je znašala od 180 do 190 kilometrov na uro. Med evropskimi trgi je bil priljubljen nemški, kjer je bilo zanj potrebno odšteti 12.625 mark.
Zavore zahtevale odločen pritisk stopalke
Oblikovalci so se odločili, da bo prednji del avtomobila videti agresivno in se spogledovali z originalnim mustangom. Glede na skromno dolžinsko mero pa je bil zasnovan bolj na široko. Najbolj so navdušile vozne lastnosti, predvsem lega na (ovinkasti) cesti, se je pa vzmetenje pri višjih hitrostih pokazalo za pretrdo, zavore pa so zahtevale odločen pritisk na stopalko. Najbolj pa je RX-3 blestel s kakovostjo izdelave in zgledno serijsko opremo, tudi z varnostnima pasoma za voznika in sopotnika, a žal ne s serijsko klimatsko napravo. Tudi instrumentalna plošča je bila popolna in enostavno berljiva, vsa stikala so bila na dosegu roke, velik volanski obroč pa je bil videti, kot da je iz lesa, dejansko pa je bil iz plastike, ki je spominjala na les. »Ko sem jo prvič zagledal, sem rekel, da spominja na vse družinske limuzine 70 let. Zdela se mi je majhna, celo zame, ki v višino merim le 1,73 metra. Le kako bo družina vanjo spravila vse potrebno, sem si mislil. Toda ko sem jo zapeljal, so vsi pomisleki odpadli, motor pa se je izkazal za zadetek v polno. Nato pa sem videl še kupeja in takoj se je rodila ljubezen na prvi pogled,« je dejal ponosni lastnik Arnold Clark, ki ima dobro ohranjen letnik 1973 še vedno v svoji garaži. Prednja sedeža sta bila udobna, položaj sedenja visok, preglednost posledično zgledna, steklene površine pa velike. Tudi ročica menjalnika je bila zasnovana priročno, hitro in gladko prestavljanje je bilo čisti užitek. Med letoma 1971 in 1978 so jih izdelali 286.757.
Za mnoge avto, poln paradoksov
»Ko sem obrnil ključ, smo dobesedno poleteli. Kakšen zvok. Rotacijski motor je bil glasen, a ne moteč, ko pohodiš stopalko na plin, pa ti to privabi nasmeh na obraz. Do smeha pa mine, ko se začne posoda za gorivo hitro prazniti. Toda RX-3 je avto, ki ga je potrebno peljati hitro. Odločnejši je pritisk na stopalko za plin, več bo motor, ki se zavrti do številke 7000, dal od sebe. Moraš mu pokazati, kdo je šef,« vožnjo z modro obarvanim RX-3 še opisuje Clark in dodaja, da se je potrebno zavedati, da je njegov avto star že 49 let. Ali prevedeno: na področju varnosti je kilometre daleč od današnjih meril, a to seveda še ne pomeni, da ga ne boste pognali vse do maksimalnih 184 kilometrov na uro, kar je bilo veliko in drzno za tedanje razmere.
Mnogi v RX-3 oziroma savanni vidijo avto, poln paradoksov. Deluje premajhen, da bi bil družinski, tudi rotacijski motor je bil drzna izbira. Kljub temu so jo mnogi zapeljali tudi na dirkališče, predvsem na Japonskem in v ZDA (nastopila je na 24 urah Daytone) je dosegla nekaj odmevnih zmag. A ne glede na vse je plusov občutno več kot minusov, za mnoge drzen poskus pa je Mazdi v prihajajočih letih več kot koristil, saj se je utrdila kot znamka, ki pelje svojo pot, se ne obrača levo in desno in ji ni mar, kaj počne konkurenca.
