Pisatelja Salmana Rushdieja so v soboto odklopili z ventilatorja, ki mu je prej pomagal pri dihanju, zato lahko spet govori, je potrdil njegov agent Andrew Wylie, ki je dodal še, da se pisatelj že na veliko šali. Za časnik New York Times je sicer sprva dejal, da bi pisatelj lahko ostal brez enega očesa.
24-letnega Američana libisjkega rodu Hadija Matarja so včeraj zaradi obtožb poskusa umora privedli pred newyorškega preiskovalnega sodnika. Krivde ni priznal. Po pisanju tiskovne agencije AP je bil na sodišču oblečen v črno-bel zaporniški pajac, obraz mu je zakrivala bela zaščitna maska, roke pa krasile kovinske lisice. Ostaja v priporu, brez varščine. Po pisanju ameriških medijev je na zaslišanju ves čas molčal.
Večkrat ga je zabodel
Po besedah Rushdiejevega agenta je bil pisatelj v slabem zdravstvenem stanju, saj mu je napadalec poškodoval tudi živce v roki in jetra. Napadalec naj bi pisatelja udaril ali zabodel 10- do 15-krat. Rushdie ostaja v bolnišnici, diha s pomočjo ventilatorja in ne more govoriti.
Napad v zavodu Chautauqua je po navedbah očividcev trajal približno 20 sekund. Motiv za napad zaenkrat ostaja neznanka. 73-letni Ralph Henry Reese, ki je na odru vodil pogovor z Rushdiejem, je utrpel poškodbe glave, a je že zapustil bolnišnico. Na posnetku je razvidno, da so udeleženci dogodka Rushdieju po napadu priskočili na pomoč, reševalne službe pa so ga nato s helikopterjem prepeljale v tamkajšnjo bolnišnico.
Navdih vsem, ki se borijo proti mračnjaštvu
Kot je v odzivu poudarila predsednica Slovenskega centra Pen in v. d. predsednice Mednarodnega odbora Pisatelji in pisateljice za mir Tanja Tuma, je bila Rushdiejeva književnost velikokrat nagrajena, njegove romane berejo in občudujejo generacije bralcev in privržencev. »Salman Rushdie je inspiracija vsem, ki se borijo proti mračnjaštvu in zlorabi vere v politične namene,« je zapisala. Obenem je spomnila, da je Rushdie predsedoval organizaciji Mesta - azili v devetdesetih, ki je prerasel v današnjo mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, katerega članica je tudi Ljubljana. Pisatelji so v rezidencah mest zatočišč varni, ne pa utišani. Rushdie je bil tudi predsednik ameriškega Pena.
»Napad na njegovo telo je napad na njegovo delo in simbolizira napad na svobodo govora in ustvarjanja,« je še zapisala Tanja Tuma. Ob tem je opozorila še na izjavo Mednarodnega Pena, v kateri so tudi zelo ostro obsodili napad. »Nihče ne bi smel biti tarča, še manj pa bi smel biti napaden le zato, ker mirno izraža svoja stališča,« je zapisal predsednik Mednarodnega Pena Burhan Sonmez. »Našemu dragemu prijatelju želimo hitro okrevanje. Naše misli so z njim in njegovo družino,« je dodal.
Fatva od 1989
75-letnemu Rushdieju so večkrat grozili s smrtjo. Zaradi njegovega romana Satanski stihi, ki naj bi domnevo očrnil islam, je leta 1989 nekdanji iranski verski voditelj ajatola Homeini zanj izrekel smrtno obsodbo oziroma fatvo.
Japonskega prevajalca njegovega romana so ubili, medtem ko se je pisatelj moral skrivati, dobil je tudi policijsko zaščito. Obdobje skrivanja je kasneje opisal v avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom Joseph Anton, kar je njegov psevdonim, ki si ga je izbral ob izreku fatve.
Rushdie je objavil več kot 20 leposlovnih, strokovnih in drugih del. Leta 2007 ga je britanska kraljica razglasila za viteza.
