Nekateri zgodovinarji pišejo tudi, da je bil Jovanovićev prihod v slovenske partizanske vrste sestavni del Kardeljevega načrta o popolni boljševizaciji partizanstva v Sloveniji. V svojih pismih Titu iz Slovenije je Jovanović menda res navajal začudenje nad tem, da v vrhovnem štabu slovenskih partizanov niso bili le komunisti, temveč tudi pripadniki krščanskih socialistov (Kocbek) in sokolov. Nekateri mu pripisujejo tudi glavno vlogo pri preprečitvi domnevno nameravane Titove predaje Nemcem ob desantu na Drvar maja 1944. Leta 1948 je ob dogodkih v zvezi z informbirojem Jovanović kot podpornik Stalinove resolucije padel v nemilost jugoslovanskih oblasti. Kmalu zatem je časopisje objavilo vest, da je bil 12. avgusta pri poskusu ilegalnega prebega čez mejo pri Vršcu ustreljen, medtem ko se je njegov tovariš, polkovnik Vladimir Dapčević, brat narodnega heroja Peke Dapčevića, rešil z begom. Ujet je bil pozneje pri poskusu prebega čez madžarsko mejo ter obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Dapčević je umrl leta 2001 v Bruslju. Tudi v zvezi z Jovanovićem so prišle dosti pozneje na dan nove podrobnosti in pričevanja nekaterih prič, po katerih ne drži, da je bil ustreljen med poskusom prebega čez mejo, temveč da ga je v neki kleti v beograjski soseski Banjica s pištolo ustrelil generalpodpolkovnik Jeftimije Šašić in so njegov poskus prebega čez mejo potem inscenirali. O tem je pisal tudi znani slovenski publicist general Marijan F. Kranjc v delu Skrivnostna smrt generalpolkovnika Arsa Jovanovića.

Poročilo notranjega ministrstva FLRJ

BEOGRAD, 18. (Tanjug) — Notranje ministrstvo FLRJ je izdalo sledeče poročilo:

Ob 1. uri v noči med 11. in 12. avgustom so tri osebe poskušale na sektorju pri Vršcu prekoračiti jugoslovansko-romunsko mejo in preiti v Romunijo. Obmejni stražar, ki je bil s službi na tem sektorju, je opazil štiri osebe, ki so naglo odhajale proti meji. Medtem ko je stražar hotel obvestiti svojega poveljnika, je ena izmed treh oseb, ki so hotele prekoračiti mejo, oddala strel iz pištole proti stražarju. Stražar je v zakonitem silobranu uporabil orožje in ubil dve osebi, ostali dve pa sta zbežali v smeri proti meji. Eden izmed teh je bil aretiran tik pred prestopom meje. Trupli sta bili identificirani za generalnega polkovnika Arso Jovanoviča in za direktorja državnega posestva Sočice, Svetolika Arabjaca. Ugotovljeno je, da Arabjac ni vedel o namenih ostalih treh. Tretja oseba, ki je verjetno prestopila mejo, je polkovnik Vlado Dapčevič, medtem ko je četrta oseba, ki je bila aretirana, generalni major Branko Petričevič. Kot je bilo ugotovljeno kasneje, so omenjeni prišli okoli 22. ure dne 11. avgusta na posestvo Sočice in rekli, da gredo na lov. Po izpovedi Branka Petričeviča, ki je bil aretiran, pa so imeli namen pobegniti v Romunijo.

Primorski dnevnik, 19. avgusta 1948

Titov šef generalnega štaba ustreljen

Belgrad. — Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja, da je načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske general Arso Jovanovič skušal pobegniti iz države preko meje v Rumunijo, pa ga je obmejna straža med pobegom ustrelila.

Arso Jovanovič je bil po vojaškem rangu drugi najvišji častnik jugoslovanske vojske. Nad njim je bil samo maršal Tito. (…)

General Arso Jovanovič je bil neločljiv tovariš Titov med vojsko, le v zadnjem letu ni bil več v najožjem krogu Titovih sodelavcev. Po teh pobegih sodijo, da boljševiki nameravajo proti Titu organizirati neko komunistično jugoslovansko vojsko izven Jugoslavije in morda tudi posebno komunistično jugoslovansko vlado izven države, ki bi jim služila kot eno izmed orožij, s katerim skušajo zrušiti Tita in njegov režim.

Ameriška domovina (Cleveland), 19. avgusta 1948

Posamezni izdajalci ne bodo omajali enotnosti KPJ

BEOGRAD, 21. — Ko komentira primer gen. Jovanoviča, ki je bil ustreljen v trenutku, ko je z dvema drugima častnikoma nameraval pobegniti v Romunijo, piše glasilo KPJ »Borba« med drugim: »Enotnost naše partije, enotnost naših delovnih množic v ljudski fronti in pa trdno skovana enotnost naših borcev in kadrov naše slavne vojske ne le da ne bo omajana zaradi tega težkega primera, ki ga lahko vzporejamo samo s primerom Tuhačevskega, tem več bo le še bolj okrepljena«.

List dostavlja, da je bila resolucija Informbiroja preizkusni kamen za majhno število neodločnežev, parvenijev in skritih sovražnikov partije. Prav ti elementi bi v položaju, ki bi ga ustvarili zapadni imperialisti, bili pripravljeni kapitalirati in prositi na zapadu potne liste kot »displaced persons« in tudi državo izročiti tem imperialistom. (…)

Primorski dnevnik, 22. avgusta 1948

Beograjska »Borba« napada ustreljenega gen. Arso Jovanoviča; napoveduje čistke

Beograd, 22. avg. Belgrajska »Borba« uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, je danes primerjala ustreljenega polkovnika gen. Arso Jovanoviča z nekdanjim sovjetskim maršalom Mihajlom Tuhačevskem, ki je radi svojih zvez z nacistično Nemčijo bil ustreljen.

»Borba« pravi, da bodo vsi »strahopetci« kot je bil pok. Gen. Arso Jovanovič, bivši šef štaba jugoslovanske armade, »neusmiljeno očiščeni.« Časopis pravi, da bi edino čistka takšnih elementov lahko ojačila »železno enotnost naših vojakov in častnikov.«

»Borba« ne taji, da je gen. Jovanovič poskušal stopiti na stran Kominforme, toda obtožuje ga, da je to hotel storiti radi osebnih ambicij, ne pa radi ideoloških razlogov. Pravi, da so gen. Jovanovič, pobegli polkovnik Vlado Dapčevič in ulovljeni major gen. Branko Petričevič bili častihlepni in malodušni elementi, ki da bi v času »krize dezertirali in izdali deželo sovražniku,« ker da nimajo poguma, da bi se uprli pritisku. (…)

»Borba« v članku napoveduje, da bo prišlo do temeljitih čistk.

Enakopravnost (Cleveland), 24. avgusta 1948

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib