Za več kot 200 so v zadnjih dveh letih že izdali gradbeno dovoljenje, država pa jim pri njihovem delovanju vsaj na začetku pomaga tudi s subvencijami. Ti novi urbani vrtovi oziroma kmetijske površine v mestni državici nimajo druge možnosti, kot da vzniknejo kje drugje kot na strehah stolpnic in garažnih hiš. Singapur se trenutno ponaša z najvišje ležečim urbanim vrtom v 51. nadstropju enega izmed številnih nebotičnikov v mestu.
V podjetniške vode urbanega kmetovanja se je podala tudi Eyleen Goh, ki je na strehi štirinadstropne garažne hiše uredila svojo prvo urbano kmetijo. Velika je za dobro nogometno igrišče, obdelovalne površine in hidroponske grede pa je za prvo setev pripravila v času pandemije. Pridelava najrazličnejših vrtnin in zelišč se je obnesla. Celo tako dobro, da je svoji prvi urbani kmetiji na strehi druge garažne hiše dodala še eno. Seveda za obe kmetiji ne zmore skrbeti sama, njena podjetniška žilica pa je kmalu ponudila priložnost zaposlitve desetim parom pridnih rok. Za obe kmetiji sedaj letno plačuje dobrih 60.000 evrov najemnine, restavracije in trgovine v mestu pa dnevno oskrbuje z okoli 400 kilogrami pridelka iz singapurskih višav. Za zdaj ji kmetije še ne prinašajo dobička, Gohova je tako še odvisna od subvencij države. Čeprav si mnogi zastavljajo vprašanje, ali bodo te urbane kmetije sploh postale dobičkonosne, potem ko bodo usahnile državne subvencije, si Gohova s tem ne beli glave: »Predaja ni ena od možnosti. Večji izziv bo, večje bo na koncu zadovoljstvo.«
