Združeno kraljestvo
Britanski računi za energijo so bolj izpostavljeni rasti cen, saj se večina domov ogreva s plinom in približno 40 odstotkov električne energije proizvedejo plinske elektrarne, kar je več kot v drugih evropskih državah. Vlada Združenega kraljestva je zato napovedala, da bo vsako gospodinjstvo dobilo popust pri računu za energijo v višini 400 funtov.
Gospodinjstva s prejemki, ki so odvisni od premoženja, bodo prav tako prejela enkratno plačilo v višini 650 funtov, medtem ko bodo upokojenska gospodinjstva prejela dodatno zimsko plačilo za gorivo v višini 300 funtov. Na voljo bo tudi enkratno plačilo življenjskih stroškov za invalidnost v višini 150 GBP.
Ta plačila bodo delno financirana s 25-odstotnim davkom na dobičke naftnih in plinskih podjetij, saj vlada namreč pričakuje, da bo od tega zbrala 5 milijard funtov.
Vlada Združenega kraljestva pravi, da porabi 37 milijard funtov za pomoč ljudem pri krizi življenjskih stroškov, ki je »višja ali podobna državam, kot so Francija, Nemčija, Japonska in Italija,« po besedah nekdanjega finančnega ministra Rishija Sunaka. Vendar pa o tem ostaja še nekaj nejasnosti, saj Inštitut za fiskalne študije trdi, da bi bilo treba od te številke odšteti 18 milijard funtov, da bi upoštevali zvišanje davkov. To pomeni, da bo znesek v višini 19 milijard funtov pomagal nadomestiti dvig računov za energijo.
Italija
Italija je napovedala 14 milijard evrov subvencije za gorivo in načrt naložb. Družinam bo to omogočilo, da svoje račune za gorivo obdržijo na ravni iz leta 2021 in vlagajo v obnovljivo energijo. Gospodinjstva bodo spodbujali tudi k prehodu na električna vozila in obnovljive vire energije.
Drugi ukrepi vključujejo enkratno plačilo v višini 200 evrov, in sicer ljudem, ki letno zaslužijo 35.000 evrov ali manj in 20-odstotno davčno olajšavo za vsa energetsko intenzivna podjetja, ki imajo 30-odstotno rast cen. Za financiranje omenjenih ukrepov so napovedali zvišanje davkov za energetska podjetja, katerih dobiček je narasel zaradi višjh cen goriva.
Italija pričakuje, da bo za financiranje ukrepov porabila približno 49,5 milijarde evrov.
Španija
Španija je znižala DDV na računih za energijo z 21 na 10 odstotkov. Začasno je znižala tudi posebno dajatev na elektriko s 7 na 0,5 odstotkov. Da pa bi lahko znižali prej omenjene davke, je država uvedla davek na prihodke za energetska podjetja, katerega cilj je zbrati 3 milijarde evrov.
Aprila se je Evropska komisija dogovorila o omejitvi cene plina na Portugalskem in v Španiji, ki naj bi trajala eno leto. Cena naj bi bila povprečno 50 evrov na megavatno uro. Cilj je prepoloviti račune odjemalcev za 40 odstotkov v obeh državah.
Skupaj naj bi ukrepi Španije stali približno 27 milijard evrov.
Francija
Januarja je francoska vlada prisilila državnega ponudnika energije Électricité de France, da omeji rast veleprodajnih cen na štiri odstotke za eno leto, kar je skupaj stalo 8,4 milijarde evrov.
Francija je že lansko leto napovedala enkratno plačilo v višini 100 evrov za 5,8 milijona gospodinjstev, ki prejemajo energetske bone. Od takrat je znižala tudi davek na elektriko.
Po besedah Bruegel-a naj bi Francija porabila 45 milijard evrov za podporo ljudem pri krizi življenjskih stroškov.
Nemčija
Nemška gospodinjstva plačujejo največ denarja za elektriko v Evropi. Reuters je poročal, da se bo 4,2 milijona nemškim gospodinjstvom povišal račun za plin za povprečno 62,3 odstotke. Ker gre za največjo neto uvoznico ruskega fosilnega goriva, je junija vlada uvedla niz ukrepov za zmanjševanje povpraševanja po energiji, kot so: zatemnitev uličnih luči; ugašanje fontan in znižanje temperature v javnih bazenih.
Vlada je že uvedla subvencije za gospodinjstva z nizkimi dohodki in porabila dodatnih 15 milijard evrov za subvencije za gorivo, saj je znižala davek na bencin in dizel, s čimer je ljudem zagotovila enkratna izplačila v višini 300 evrov, uvedla je tudi dodatna plačila za preživnine in popuste za javni prevoz.
Skupni stroški teh ukrepov naj bi znašali okoli 60 milijard evrov.
Nizozemska
Nizozemska vlada je porabila 2,7 milijarde evrov za znižanje davkov na energijo, ki jo uporabljajo podjetja in gospodinjstva, in namerava uporabiti še dodatnih 150 milijonov evrov za podporo najbolj ranljivim gospodinjstvom. Znižala je tudi dajatve na bencin in dizel za 21 odstotkov do konca leta.
Nizozemska pričakuje, da bo za te ukrepe porabila približno 6 milijard evrov.
Norveška
Na Norveškem je vlada določila najvišjo ceno, ki jo morajo gospodinjstva plačati za svojo energijo. Če se bo ta znesek preseglo, bo vlada plačala 80 odstotkov računa.
Ta ukrep bo skupaj z drugo podporo stal približno 2 milijardi evrov.
Poljska
Kot del »protiinflacijskega ščita« je poljska vlada napovedala načrt za znižanje DDV na hrano, plin in gnojila na nič odstotkov. DDV na ogrevanje se bo znižal na 5 odstotkov, DDV na bencin in dizel pa na osem odstotkov. Ukrepi naj bi bili v veljavi šest mesecev.
Poljska vlada med drugim tudi neposredno pošilja denar sedmim milijonom gospodinjstev, pri čemer so nekatera upravičena do kar 306 evrov na leto.
Skupaj z drugimi ukrepi naj bi Poljska porabila 8 milijard evrov.
EU
Evropska unija se je strinjala, da bi od zdaj do marca 2023 zmanjšali porabo plina za 15 odstotkov. Cilj je sicer prostovoljen, a v primeru, da bi Rusija prekinila dobavo plina, bi to to tako rekoč postalo obvezno. Države članice se zaenkrat lahko sicer svobodno odločijo, kako bodo omejevale dobavo plina, če s tem ne omejujejo dobave gospodinjstvom.
Ali so te načrti vzdržni?
Nekateri so se spraševali, kako dolgo lahko vlade ščitijo potrošnike. Če se bo visoka inflacija nadaljevala v letu 2023 in pozneje, se bodo vlade primorane soočiti z dodatnimi težavami pri zaščiti gospodinjstev.
»Tako veliko subvencioniranje je nevzdržno z vidika javnih financ in škodljivo z vidika geopolitike in energetske varnosti – da ne omenjam okolja,« pravi Simone Tagliapietra, višji sodelavec pri Bruegelu, ki je zbiral podatke o vladnih ukrepih za zaščito potrošnikov.
Nekateri se tudi bojijo posledic, ki bi nas lahko doletele, če Evropa ne bi našla alternativ ruski nafti in plinu.