V zadnjih letih si košarkarske reprezentance ne gre več predstavljati brez naturaliziranega košarkarja. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) se je pred evropskim prvenstvom leta 2017 zaradi pomanjkanja višine odločila izkoristiti pravilo Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) in posegla po tuji okrepitvi, kar je prineslo izjemne rezultate. Sprva v obliki Anthonyja Randolpha, nato Jordana Morgana in naposled Mika Tobeyja. Omenjena trojica je kljub začetnemu negodovanju javnosti hitro osvojila srca navijačev, saj so pri KZS ob košarkarskih kakovostih velik poudarek dajali tudi značajskim značilnostim. Razprodane Stožice so tako Tobeyjevo ime skandirale že ob njegovem debiju 18. junija lani, ko je Slovenija pred kvalifikacijami za olimpijske igre na pripravljalnem obračunu gostila Hrvaško, vse od tedaj pa je 27-letni in 213 centimetrov visoki Američan nepogrešljiv člen izbrane vrste. Tako bo tudi na prihajajočem evropskem prvenstvu, kjer bodo izbranci selektorja Aleksandra Sekulića ciljali visoko.
Zdaj je precej bolj sproščen
Na visokoraslega Američana so pri KZS postali pozorni zaradi dobrih iger pri Valencii, zanj pa je besedo zastavil tudi nekdanji klubski soigralec Klemen Prepelič. Tobey se je hitro ujel s prvim zvezdnikom reprezentance Luko Dončićem in bil eden ključnih posameznikov pri zgodovinskem prvem preboju na olimpijske igre ter nato pohodu do četrtega mesta v Tokiu. »To pot mi je precej lažje kot lani, saj imam za seboj že izkušnjo s slovensko reprezentanco. To pomeni, da soigralce bolje poznam, saj smo dali skozi olimpijske igre. Poznam tudi okolje, Ljubljano, znam se obrniti v slovenski prestolnici. Vse to je pomembno. Veliko bolj sem sproščen in verjamem, da se bo to poznalo tudi na parketu,« je pojasnil v New Yorku rojeni Mike Tobey. Tokrat bo izkušnja vseeno nekoliko drugačna, saj bo poleg Dončića ob njem igral tudi Goran Dragić. »Gre za izjemnega posameznika. Na tekmah proti Hrvaški in Švedski sem že lahko iz prve roke izkusil njegovo kakovost. Z njim in Luko je izredno lahko igrati. Počutim se, kot bi dvakrat praznoval božič.«
Lansko poletje zaradi koronavirusnih omejitev ni mogel v popolnosti izkusiti zvestobe slovenskih navijačev. Sicer pravi, da jih je slišal na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Kaunasu in da se je ob tem počutil odlično, a so nato v Tokiu tribune samevale. Tokrat se obeta njihova invazija na Köln, kjer bo Slovenija igrala tekme skupinskega dela, in Berlin, kjer bodo potekali zaključni boji. »Slišal sem, kakšna norišnica je bila na evropskem prvenstvu leta 2017. Sicer takrat tekmovanja nisem spremljal, za kar mi je zdaj žal. Želim si, da bi kaj podobnega izkusil tudi sam, in verjamem, da se bo to zgodilo v Nemčiji.« Kot aktualni evropski prvak je Slovenija med glavnimi favoriti za odličje tudi to pot, kar se Tobeyju zdi samoumevno. Še posebno zaradi kakovosti, ki jo premorejo. »Na vsakem tekmovanju moraš vedno kreniti na zmago na vsaki tekmi in ciljati kar najvišje. Drugače nima smisla, da sodeluješ. Napovedi se mi sicer nikoli niso zdele smiselne in jih prepuščam drugim. Če pravijo, da smo favoriti za zlato, tudi prav. Jaz zaradi tega ne čutim nič večjega pritiska. Naj sem favorit ali pa avtsajder, od sebe bom vedno pričakoval, da bom zmagal na vsaki tekmi. Tako pač razmišljam. Nihče mi ne more naložiti večjega pritiska, kot si ga sam,« je pojasnil Tobey in še dodal, da bo ključ do uspeha v hitri igri, ki jo bodo poskušali vsiliti vsakemu nasprotniku.
Tudi zaradi Slovenije do Barcelone
Tobey se je sicer reprezentanci pridružil kot novopečeni član slovite Barcelone. Po štirih sezonah pri Valencii je tako naredil korak naprej v karieri. »Ponudba Barcelone je prišla sredi julija. Zelo sem se je razveselil in jo zgrabil z obema rokama. Barcelona ima najvišje cilje tako v evroligi kot na španskem prvenstvu. Tam štejejo samo končne zmage na vseh tekmovanjih, kjer nastopajo, kar se sklada z mojo filozofijo,« je navdušen Tobey, ki je prepričan, da so mu prestop v Barcelono omogočile tudi dobre igre v slovenskem dresu. »Zagotovo je pomembna stvar, da imam slovenski potni list, torej ne zavzemam mesta tujca. Ob tem pa sem se dokazal na največji sceni – na olimpijskih igrah. Če igraš dobro na taki ravni, potem odpreš oči marsikomu, tudi največjim klubom.«