Z volitvami se zdi, da je večini Slovenije odleglo, da smo se sprostili in šli v miru na dopust. A vedno bodo stvari, ki se jim je treba upreti, strukture, kot sem jih srečal na gimnaziji v Črnomlju, so namreč povsod. Upirati se je treba nacionalizmom, seksizmom, šovinizmom, najrazličnejšim fobijam. Živimo v družbi, ki je sovražna do vsake drugačnosti. Vedno potrebujemo nekaj, na kar lahko kažemo s prstom, da sebe povzdignemo. Vedno najdemo nekoga, ob katerega lahko obrišemo čevlje. No, temu se je treba upreti.
Nepreslišano: Vid Kavčič, zlati maturant
Drznem si trditi, da je bila matura eno najdolgočasnejših obdobij mojega šolanja. Mogoče je to povezano tudi s tem, da študij fizike, na katerega se vpisujem, nima omejitev in zato matura na mojo študijsko kariero nima nobenega vpliva. Marsikomu pa matura kroji nadaljnjo pot, čeprav mogoče z njegovim študijem in zanimanjem nima popolnoma nobene vsebinske povezave. Veliko bolj smiselno bi se mi zato zdelo, da bi za vpis na fakultete šteli sprejemni izpiti. Maturo kot tako pa bi morali vsaj na višji ravni narediti zahtevnejšo, da bi sposobni dijaki res lahko pokazali svoje znanje. Sedaj razliko med boljšimi dijaki ustvarjajo samo računski spodrsljaji, saj so naloge površinske in rutinske ter ne preverjajo poglobljenega znanja. Naša matura ne preverja novih idej, ne spodbuja kritičnosti in sposobnosti razmišljanja, ampak od dijakov zahteva bolj ali manj faktografsko znanje, pri slovenščini pa do nedavnega predvsem obnovo zapisov iz maturitetnih priročnikov, torej skrajšanih verzij knjig.
Vid Kavčič, zlati maturant