EU je 27. junija sprejela uredbo o skladiščenju plina, ki jo je Evropska komisija predlagala za okrepitev energetske varnosti v Evropi. Ta teden je uredba začela veljati.
Zaradi nevarnosti ruskih motenj v oskrbi nova uredba zahteva, da se evropske rezerve plina pred zimo napolnijo in da se njihovo upravljanje zaščiti pred zunanjimi vplivi. Tako je za letošnji 1. november predvidena 80-odstotna napolnjenost skladišč, v prihodnjih letih pa 90-odstotna. Do konca leta bo unija skušala napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti.
Obveznost posamezne članice za polnjenje je omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih. Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa dogovor določa, da imajo njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim je skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer morajo prispevati k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.
Podatki sicer kažejo, da so skladišča nekaterih držav, denimo Portugalske, Poljske, Švedske ter Danske, zapolnjena več kot 90-odstotno. Nemčija, katere skladiščne zmogljivosti predstavljajo okoli četrtino vseh zmogljivosti EU, dosega 73,2-odstotno zapolnjenost. Avstrija, na katero se v največji meri naslanja Slovenija, je pri 56,1 odstotka.
Države članice EU naj bi obenem zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov med 1. avgustom in 31. marcem prihodnje leto glede na povprečno porabo v enakem obdobju v zadnjih petih letih.
Danes je bilo sicer treba za megavatno uro plina z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v septembru odšteti 205,79 evra oz. okoli sedem odstotkov več kot v torek.
