Ljubitelji sredozemske prehrane, zlasti jedi, ki vključujejo kombinacijo paradižnika, mocarele in oljčnega olja, si različnih dobrot iz omenjenih (in številnih drugih) sestavin ne morejo predstavljati brez bazilike. Brez nje ni prave neapeljske pice margerite, ni kaprijske solate, ni prave lazanje in podobnih jedi, ob tem pa je ključna sestavina številnih omak za testenine. Zlasti za pesto po genovsko. Za italijansko kuhinjo je tako pomembna kot zelena proga na njihovi zastavi, kar je vedel že picopek Raffaele Esposito, ko je leta 1889 za prvega italijanskega kralja Umberta in njegovo ženo Margerito spekel pico v barvah italijanske zastave, ki se prav zato še danes imenuje margerita.

Bazilika, ta krasno dišeča začimba, sicer izvira iz tropskih delov Indije ali Afrike, že v antiki in srednjem veku so jo razširili po Evropi, zlasti Sredozemlju, kjer imenitno uspeva. Uspeva pravzaprav po vsem ozemlju naše dežele, in to vse do prve slane, a ob vlažnem avgustovskem vremenu jo žal rada napade pepelnata plesen na spodnji strani listov, za kar pa letos ni bojazni. Poznamo je najmanj 60 sort, poleg zelene je pri nas razširjena rdečelistna, na Daljnem vzhodu pa uspeva orjaška širokolistna, ki jo uporabljajo tudi kot zelenjavo. Nekoč so baziliki pravili kraljevska začimba, njeno ime namreč izhaja iz grške besede basileus, ki pomeni kralj (tudi zato jo je Raffaele Esposito dodal na kraljevsko pico).

Najmočnejšo aromo ima bazilika tik pred cvetenjem in med njim, liste pa lahko trgamo takoj, ko so dovolj veliki. Za pripravo jedi uporabljamo liste, popke in cvetove. Daleč najokusnejša je sveža, suha izgubi precej arome in deluje kot povsem druga začimba. Sveža in sušena bazilika zato med seboj nista zamenljivi. Če jo sušimo, zvežemo vejice in jih obesimo v senco, bolje pa je, če svežo baziliko očistimo in nemudoma zamrznemo. V Italiji baziliko za zimo shranijo v kozarec tako, da jo sesekljajo, posolijo in prelijejo z oljčnim oljem, da nastane pesto, ki ga lahko dalj časa hranimo v hladilniku, z njim pa pozimi v jedeh nadomestimo svežo baziliko, saj se okus ne spremeni opazneje. Bazilika se poleg omenjenih jedi prileže k stročnicam, prikuham, pečenkam, ribam, zelenjavnim juham in zeliščnim omakam. Če baziliko sesekljamo, ji dodamo zmlete pinjole, orehe ali druge oreške, primešamo naribani parmezan in oljčno olje ter sol, nastane genovski pesto, ki ga lahko hranimo v hladilniku in z njim tudi v hladnejšem delu leta zabelimo poljubne testenine.

Nedeljsko kosilo recept recepti bazilika