Izjava Pelosijeve na Tajvanu, da mora svet izbirati med avtokracijo in demokracijo, je namenjena peščici ljudi, ki (še vedno) ne razumejo, kaj v resnici predstavlja ameriško zavzemanje za demokracijo. Že od davnega leta 1787 je v ameriški ustavi zapisano: »Vsakdo ima pravico, da odloča o svojem življenju, svobodi in o tem, kako si bo ustvaril srečo v življenju.« Kako se v ameriški praksi uresničuje to načelo, smo videli v posnetku, ko je policaj vpričo drugih policajev brutalno umoril državljana ZDA Georga Floyda z pritiskanjem kolena na vrat žrtve. Tako kot na ozemlju ZDA tudi v svetu človekove pravice in temeljne svoboščine ameriški administraciji ne predstavljajo nobenih vrednot. Kamor se ozremo, vidimo dokaze o takšnem ravnanju ZDA.
Ameriška administracija daje slab zgled uveljavljanju demokracije po svetu. To se je pokazalo tudi ob poskusu »državnega udara« ob volilnem porazu Donalda Trumpa. ZDA pa so nekje vendar prve na svetu: brez dvoma pripada ZDA prvo mesto na področju vojskovanja. Poleg skoraj milijona vojakov imajo v vsaki drugi državi vojaško oporišče. Ameriški izdatki za oborožitev dosegajo skoraj raven izdatkov vseh ostalih držav sveta. Področje vojskovanja predstavlja v ZDA eno najdonosnejših gospodarskih dejavnosti. Investicije v vojaške namene niso stran vržen denar, saj je vojskovanje gospodarska dejavnost. Kar 80 odstotkov vojaških spopadov po drugi svetovni vojni je organizirala ameriška administracija. Svojo militantno dejavnost z milijoni človeških žrtev razlaga kot prizadevanja za demokracijo v svetu. Statistično je kar vsaka tretja aktivnost ameriške administracije tako ali drugače povezana z vojskovanjem.
Prave odgovore na vprašanje, kako razlagati tajvansko krizo in načelo ene Kitajske, najdemo v zadevi Ukrajina. Zaporedje dogodkov, povezanih s Tajvanom, je skoraj zrcalna slika dogajanj, ki jih beležimo v Ukrajini. Šele sedaj, ko se je vojna v Ukrajini razplamtela do skrajnosti, je javnost izvedela, da sta ZDA in Velika Britanija pred spopadom dobrega pol desetletja urili ukrajinsko vojsko in njen poveljniški kader. Oba sporazuma iz Minska so uvrstili na seznam mrtvih aktov, vse niti poveljevanja v Ukrajini pa so domena Nata. Vojna v Ukrajini pa se je začela z intenzivnim ukrajinskim obstreljevanjem regije Donbas.
Tajvan, tako je videti, postaja prva izbira ameriške administracije. Sklicevanje na svetovno veljavna načela demokratične ureditve sveta ZDA uporabljajo za neposreden poseg v ozemlje konkurenčne velesile Kitajske. Napoved ZDA, da bodo branile samostojnost Tajvana, čeprav gre za teritorialni del Kitajske, razkriva, da so ZDA že dalj časa vojaško prisotne na Tajvanu. Tako z oborožitvijo kot z vojaškimi svetovalci in inštruktorji. Tajvan je ponavljanje prigode o Ukrajini. Razlika je le v tem,, da tukaj ZDA ne morejo neposredno vplesti članic Nata, vendar natovska politika kljub temu deluje, saj mnoge članice Nata napovedujejo obiske Tajvana, ozemlja ene Kitajske.
Kakšno bo nadaljevanje tajvanske krize, je neznanka. Nekaj pa vemo: ameriška administracija je odločitev očitno že sprejela. Tajvan kot del ozemlja ene Kitajske bodo ZDA branile pred Kitajci do »zadnjega« Tajvanca. Če bo naneslo, bodo ZDA izpostavile tudi prebivalce drugih držav, zlasti članic Nata. ZDA imajo le en večji problem: žrtev, Tajvance, že imajo, najti morajo le še tistega, ki bo »šel po kostanj v žerjavico«.
Janez Krnc, Litija
