New York Times je ta teden poročal o tem, da plače revnejšega dela prebivalstva v Ameriki vse težje dohajajo zviševanje cen. Velik del njihovih dohodkov je že tako namenjen hrani in bivališču, tako da jim ne ostane več veliko možnosti, kje bi lahko še dodatno privarčevali. Nekateri se zato zadolžujejo, zmanjšujejo svoje nakupe in obroke v restavracijah, odlašajo z zamenjavo avtomobila ali celo kupujejo manj živil. Medtem ko temu delu prebivalstva več kot očitno zmanjkuje denarja za osnovne potrebščine, višji sloji predstavljajo veliko večji delež porabe v celotnem gospodarstvu. Posledice tega so, da lahko bogati za razliko od revnih še naprej spodbujajo gospodarstvo, kar je potencialna težava za oblikovalce politik.
Ameriška centralna banka že od marca dviguje obrestne mere, saj želi upočasniti porabo potrošnikov in zvišati stroške zadolževanja za podjetja, kar naj bi posledično povzročilo manj širitev poslovanja, manj zaposlovanja in počasnejšo rast plač. Cilj je torej upočasniti gospodarstvo, da bi znižali inflacijo, vendar ne toliko, da bi povzročilo hudo recesijo.
Toda julija se je rast zaposlovanja nepričakovano pospešila, plače pa so hitro rasle. Potrošniška poraba, prilagojena inflaciji, se je ohladila, a Američani še naprej odpirajo svoje denarnice za počitnice, obroke v restavracijah in druge dražje storitve. Če se bodo take razmere na trgu nadaljevale, bi to lahko pripomoglo k ohranjanju visoke inflacije in centralni banki otežilo upočasnjevanje gospodarstva. Vse to bi lahko povečalo verjetnost obsežnih odpuščanj: »Ena in edina skrb je trg dela – če je povpraševanje omejeno do te mere, da morajo podjetja začeti odpuščati delavce,« je dejala Nela Richardson, glavna ekonomistka pri ponudniku podatkov o trgu dela ADP. »To je tisto, kar prizadene delavce z nizkimi dohodki.«
Ljudje z nižjimi dohodki pa že trpijo. To dokazuje tudi organizacija Mr. Brown, ki je v zadnjih mesecih prejela veliko prošenj za pomoč, saj družine ne morejo več odplačevati lastnih računov. Tudi vsota denarja, za katero prosijo ljudje, je z nekaj sto dolarjev poskočila na nekaj tisoč. Ta opažanja so podprta tudi z vladnimi podatki, saj je približno 12 odstotkov gospodinjstev v začetku julija poročalo, da se trudijo nakupiti dovolj hrane v primerjavi s približno 10 odstotki na začetku leta. Problem je, ker se ob konstantnih dvigih cen, porabe za najemnino, plin ali elektriko ne da enostavno zmanjšati.
Brian Greene, izvršni direktor Houstonske prehrambene banke, ki s hrano oskrbuje Brownovo organizacijo in druge dobrodelne organizacije po vsej regiji, pravi, da »negotovost glede preskrbe s hrano ni povezana s hrano. Negotovost glede hrane je povezana z dohodkom.«
Dohodki revnejših družin so se sicer med pandemijo zaradi raznih oblik vladne pomoči razmeroma dobro držali, saj so pomagali nadomestiti izgubljene plače, če so se na primer podjetja zaprla. Ko pa se je gospodarstvo ponovno odprlo, so se plače teh delavcev nekoliko povečale. Toda programi pomoči so se s pandemijo končali in rast plač se upočasnjuje v številnih sektorjih, prav tako je sledil precejšen skok cen, ki mu ni sledila niti nenavadno hitra rast plač.
Ločnica med bogatimi in revnimi je v današnjih razmerah inflacije dobro razvidna tudi v zaslužkih podjetij. Na primer pri Boot Barnu, prodajalcu zahodnjaških oblačil, je prodaja moških škornjev v prvem četrtletju upadla, povečala pa se je prodaja dražjih, eksotičnih kožnih škornjev. V LVMH, ki ima v lasti luksuzne znamke, kot sta Louis Vuitton in Tiffany, ameriški prihodki močno rastejo, medtem ko se v Walmartu stranke umikajo, saj si težko privoščijo osnovne potrebščine, zlasti hrano, ki se je močno podražila. »To vpliva na sposobnost kupcev, da porabijo denar za splošne kategorije blaga in zahteva več znižanj, zlasti oblačil,« so dejali v trgovski verigi Walmart.
Vendar pa je prepričanje, da gre le za oblačila, zmotno. Analiza vladnih podatkov, ki jo je opravila Michelle Meyer, glavna ameriška ekonomistka za Mastercard, je pokazala, da potrošniki v celotnem gospodarstvu kupujejo manj mleka in jajc, saj so cene teh izdelkov občutno zvišale, vendar pa so zaznali povečan obisk v dragih restavracijah. Prav tako se opazijo razpoke na avtomobilskem trgu, saj je povpraševanje po novih in dražjih avtomobilih ostalo precejšnje, kljub temu da cene teh zaradi slabše ponudbe rastejo. Vse to povzroča dodaten pritisk na inflacijo. Na drugi strani pa povpraševanje po rabljenih avtomobilih upada, kar nakazuje na to, da se revnejši prebivalci skušajo izogniti dodatnim investicijam. »Vidimo bifurkacijo v mnogih delih gospodarstva in avtomobilskega trga,« je v intervjuju dejal Jonathan Smoke, glavni ekonomist pri Cox Automotive. »Kupec novega vozila je namreč pokazal veliko manjšo cenovno občutljivost.«
Tudi pri stanovanjih prihaja do razhajanj. Stroški stanovanj in cene hipotek so se povzpeli, zaradi česar te mnogim družinam niso dostopne. Posledica tega je, da si morebitni kupci ne morejo privoščiti domov in jih zato najemajo, problem pa je, ker stanovanj za najem primanjkuje, posledično pa se najemnine zvišujejo, kar ponovno prizadene tiste z najnižjimi dohodki. Nasprotno pa so lastniki stanovanj opazili, da se je vrednost njihovih nepremičnin povečala in pogosto uživajo zaščito pred inflacijo, saj so mnogi refinancirali svoje hipoteke in zaklenili nizka mesečna plačila, ko so bile obrestne mere v letih 2020 in 2021 nizke. »Premožnim je trenutno zelo udobno,« je dejala Nicole Bachaud, ekonomistka iz Zillowa, ki je tudi opozorila, da »bomo videli, da se ta vrzel povečuje med ljudmi, ki so lastniki stanovanj, in ljudmi, ki verjetno nikoli ne bodo lastniki stanovanj«.
Družine, ki jim je uspelo privarčevati kaj več denarja, se bodo prav tako sčasoma začele soočati s podobnimi težavami, saj njihovi prihranki ne bodo trajali večno, nadaljnjo naraščanje cen pa bi lahko številna gospodinjstva spodbudila k zmanjšanju porabe. Tudi padajoči delniški trgi bi lahko spodbudili premožnejše družine k bolj premišljenemu zapravljanju. Nekateri ekonomisti namreč menijo, da kljub okoliščinam ta skupina še vedno ogromno troši, saj si na primer želijo privoščiti dober dopust, ki si ga med pandemijo niso mogli. »Kadar načrtujem svoj proračun, je to zato, da v njem naredim prostor za potovanja,« je dejal g. Trevino iz Los Angelesa. »Počutim se, kot da sem to malo zamudil.«
Ekonomisti ugibajo, da bi višji sloji lahko začeli z manjšim porabništvom jeseni, ko bodo med upočasnjevanjem gospodarstva pregledali svoje finance. Trenutna resničnost pa je, da se premožnejši zaenkrat še niso poslovili od čezmernega trošenja, kljub naraščajočim cenam, kar ima lahko velike posledice za revnejši del prebivalstva.
»Resnično, na neki način nismo opazili preveč inflacije,« je dejal gospod Schoenfeld. »To gospodarstvo je zelo nepošteno.«
