»Prizadevanja za jedrsko razorožitev so težavna, zato si bo Japonska odločno prizadevala za svet brez jedrskega orožja. Ne glede na to, kako težko je,« je dejal japonski premier na slovesnosti v spomin na žrtve napada z atomsko bombo pred 77 leti.
Pri tem je imel Kishida v mislih Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) iz leta 1970, v skladu s katero se je prepovedalo posedovanje jedrskega orožja državam, ki ga pred podpisom pogodbe niso imele.
»Med pregledno konferenco te pogodbe sem se zavzel za njeno okrepitev. Tudi sredi zaostrenih varnostnih razmer moramo nadaljevati našo zgodovino neuporabe jedrskega orožja in še naprej ohranjati Nagasaki kot kraj zadnje atomske bombe,« je še dejal japonski premier.
Po ruski invaziji na Ukrajino jedrsko orožje predstavlja »otipljivo in aktualno krizo«, pa je na isti slovesnosti v bližini kraja eksplozije dejal župan Nagasakija Tomihisa Taue in izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Ukrajini, ki bi lahko sprožile nov jedrski napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan je prav tako opozoril, da se jedrsko orožje lahko sproži tudi zaradi napačnih ocen, okvar ali terorističnih napadov, in poudaril, da bi moralo človeštvo namesto vojne spodbujati kulturo miru, ki širi zaupanje, spoštovanje do drugih in išče rešitve z dialogom. Japonsko vlado je tudi pozval, naj ratificira NPT in se tako odpove jedrski zaščiti, ki jo Japonski nudijo ZDA.
Čeprav Japonska že dolgo poziva k svetu brez jedrskega orožja, sama ni podpisnica NPT, saj se nadeja, da bo tako premostila vrzel med jedrskimi silami, ki niso pristopile k pogodbi, in nejedrskimi državami, še navaja AFP.
9. avgusta 1945 so ZDA na Nagasaki odvrgle atomsko bombo z imenom Fat Man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Tri dni prej so na okoli 300 kilometrov oddaljeno Hirošimo odvrgle atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy ali Deček. Zaradi posledic obeh bomb je po nekaterih ocenah do decembra 1945 življenje izgubilo več kot 200.000 ljudi.