Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi. Letošnja osrednja tema je medgeneracijska solidarnost ter s tem povezano ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah. Nekatere vidike razkoraka med mladimi in starejšimi je s statističnimi podatki prikazal Statistični urad Republike Slovenije.
Enotne opredelitve mladih ni, vendar pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.
V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih 15–29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Še deset let nazaj je bilo mladih približno dvajset tisoč več kot starejših, od takrat pa se je število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov, kar nakazuje na to, da starejša generacija danes številsko močno presega mlajšo.
Ena očitnejših medgeneracijskih razlik je izobrazbena struktura. Pri mladih se ta izboljšuje, saj ima polovica mladih (15–29 let) pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Med 29-letniki je zato izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 odstotkov jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 odstotkov srednješolsko in 41 odstotkov višje- ali visokošolsko. Pri starejših ima prav tako največ oseb srednješolsko izobrazbo, razlike pa so očitne v visokošolski izobrazbi, saj ima slednjo le 14 odstotkov starejših.
Večje razlike se pojavljajo tudi pri digitalnih veščinah, povezanih z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki so nujne za aktivno sodelovanje v digitalni družbi. Več kot 60 odstotkov mladih (16–24 let) je imelo zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine, med starejšimi (65–74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin dva odstotka mladih in nekaj manj kot polovica starejših, kar nakazuje na enormne medgeneracijske razlike glede digitalne pismenosti in prikazuje zaskrbljujoč delež ljudi, ki so izključeni iz družbe, ki se formira na spletu. V letu 2021 so namreč vsi mladi uporabljali internet, velika večina vsak dan ali skoraj vsak dan. Med starejšimi so ti odstotki znatno manjši, saj je internet uporabljalo 69 odstotkov oseb, manj kot polovica pa ga je uporabljala vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Starejši neuporabniki so za razlog navedli, da nimajo potrebe po njegovi uporabi ali da se jim ne zdi zanimiv, 28 odstotkov pa nima ustreznih veščin za njegovo uporabo.
Zgovorni so tudi podatki o stopnji tveganja revščine, ki je med mladimi precej nižja kot pri starejših. V gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je leta 2021 živelo 11,7 odstotka prebivalcev Slovenije – to je bilo približno 243.000 oseb. Stopnja tveganja revščine je bila pri mladih 9,9-odstotna, med starejšimi pa znatno višja, in sicer je pod pragom tveganja živelo 17,1 odstotka starejših ali 68.000 oseb. Pri prvih razlika med spoloma ni pomemben dejavnik, pri starejši generaciji pa se je pokazalo, da spol močno vpliva na stopnjo tveganja revščine, saj je med ženskami ta 20,6-odsotna, med moškimi pa 12,7-odstotna.
Slovenija je glede na podatke v zgornji tretjini držav članic glede na povprečno starost, pri kateri se mladi odselijo od svojih staršev. Pri nas je namreč povprečna starost 29,6 leta, povprečje za EU pa znaša 26,5 leta, kar odpira nadaljnja vprašanja glede položaja mladih v državi. Največ mladih (15–29 let) sicer živi v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 odstotkov v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 odstotke v dijaških in študentskih domovih, 5 odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve. Od mladih, ki so bivali v stanovanjih, jih je 85 odstotkov živelo v stanovanju, katerega lastniki so bili starši, 10 odstotkov jih je živelo v najemnem stanovanju, le štiri odstotke mladih pa je imelo status lastnika ali solastnika stanovanja. Pri starejših so ti podatki znatno drugačni in prikazujejo, da jih je 90 odstotkov živelo v lastniških stanovanjih, štirje odstotki v najemnih in šest odstotkov v uporabniških stanovanjih. Iz leta v leto pa se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami, večinoma gre za ženske, katerih povprečna starost je 77 let.