Po več mesecih je znova prišlo do obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožija, ki je s šestimi reaktorji največja v Evropi. Od marca jo nadzorujejo ruski vojaki, tehnično osebje pa je še vedno ukrajinsko. Po ruskem poročanju v nedeljo so ponoči nanjo padale ukrajinske rakete, po ukrajinskem poročanju pa ruske granate, ki naj bi ranile enega od zaposlenih, tako da je moral v bolnišnico. Že v petek sta obe strani obtoževali druga drugo za napade na elektrarno, ko naj bi bili po ukrajinskih navedbah poškodovani skladišči dušika in kisika, obstajala pa naj bi nevarnost požara in radioaktivnega sevanja v širši okolici.
V Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) so zaskrbljeni. »Obstaja realna grožnja jedrske katastrofe, ki bi lahko hudo prizadela javno zdravje in okolje v Ukrajini, pa tudi zunaj njenih meja,« je v soboto dejal vodja IAEA Rafael Grossi, ki zahteva, da agencija pomaga s tehnično podporo. V Kijevu to zavračajo, ker bi s tem dali legitimnost ruski zasedbi JE.
Kijev računa na padec Hersona septembra
Sicer pa se v zadnjih dneh in tudi tednih situacija na bojiščih ob manjših napredovanjih ruskih enot na vzhodu in ukrajinskih na jugu ni bistveno spremenila. A težišče vojne, ki traja že več kot pet mesecev, se zdaj dokončno seli z vzhoda na jug. Ukrajinci namreč pripravljajo osvojitev Hersona, mesta, velikega kot Ljubljana, prek katerega bi lahko prodrli na Krim. Ukrajinci so, kot trdijo njihovi viri, v zadnjih tednih osvojili 15 odstotkov ozemlja, ki ga je Rusija zasedla na jugu v prvih dneh vojne. Herson bodo Rusi težko branili, ker je to njihovo edino oporišče zahodno od Dnjepra. Ukrajinci pa so z raketami uničili več mostov na tej reki, s čimer sta otežena preskrbovanje ruske vojske v Hersonu in možnost pošiljanja okrepitev.
V Kijevu menijo, da bo Herson padel septembra tudi zaradi aktivnosti partizanov na južnem območju okupacije. Padec tega mesta, ki ga je Putin ob velikem pompu zavzel že v prvih dneh vojne, bi močno prizadel rusko moralo. Ukrajinci pa bi s tem dokazali, da je zahodna pomoč v modernem orožju obrodila sadove in da bi bilo dobro nadaljevati uporabo te pomoči.
Krepitev ruskih sil na jugu
Rusija pa na primer ne more računati na kitajsko pomoč v modernem orožju. Tako trdi francoska analitičarka Valérie Niquet, ki meni, da se Kitajska noče preveč vmešavati v ta spopad. Med Moskvo in Pekingom med drugim poteka boj za vpliv v srednji Aziji, zlasti v Kazahstanu.
Vsekakor bo ruska vojska poskušala preprečiti osvojitev Hersona, kjer kolaboracionistične oblasti septembra načrtujejo referendum o pridružitvi Rusiji. Ruska vojska je velik del svojih sil že poslala z vzhoda na jug. Okoli 25.000 ruskih vojakov pa se menda zdaj tudi pripravlja na protiofenzivo na zahod v smeri Mikolajeva, ki je logistična baza ukrajinske ofenzive proti Hersonu. Če pa bi Rusi osvojili Mikolajev, bi se približali Odesi. Kakor koli že, Mikolajev je v teh dneh tarča ruskega granatiranja, raketiranja in bombardiranja. Ruska vojska pa bi svoj protinapad lahko usmerila tudi proti velikemu mestu Zaporožija, ki je v nasprotju z jedrsko elektrarno še v rokah Ukrajincev.
