Urška Jež je podjetnica, coachinja, motivacijska govorka in še mnogo tega, ki je iz inženirskega dela že v rosnih dvajsetih preskočila v menedžment raznih industrijskih podjetij doma in po svetu in s soustanovitvijo ABC pospeševalnika v letu 2015 našla svoje poslanstvo – pomoč podjetjem na poti rasti, transformacije in vzpostavljanja zdravega poslovnega okolja za zaposlene.
Kaj je poslanstvo podjetja Transformation Lighthouse, katerega soustanoviteljica in direktorica ste?
Luč v varen pristan transformacije, da se izrazim nekoliko figurativno in v navezavi z nazivom podjetja. Dejansko pa z raznimi delavnicami, coaching, dogodki, serijami aktivnosti pomagamo podjetjem (in posameznikom) suvereno naslavljati izzive današnjega časa – hitro spreminjajoče se poslovno okolje. Od gradnje visoko učinkovitih, povezanih timov, kar je pravzaprav predpogoj za naslavljanje ostalih izzivov, do vzpostavitve sistema reinvencije, inovacije, uspešne komunikacije, kjer sta skrb za človeka in okolje v osrčju. Da, poslovni modeli prihodnosti so kompleksni, vendar popolnoma dosegljivi in možni, če le začnemo pri ljudeh znotraj organizacij in se povezujemo navzven – s študenti, startupi, okolji, ki nam na prvi pogled niso »naravni« partner, pridobimo pa na dolgi rok širino in skupnost, s katero je lažje sprejeti in »obdelati« vsak izziv in dobiti nove ideje.
S katerimi podjetji sodelujete in kako jim pomagate?
Različne industrije, različni začetni izzivi, različen začetek aktivnosti. Vsem pa je enotno dvoje, in sicer da se zavedajo, da je za čas, v katerem živimo, stopiti na pot celovite transformacije nujno potrebno, in želja, da to resnično želijo izpeljati. Predvsem je nujno potrebno najprej narediti pregled stanja in ugotoviti, kje je trenutno največji izziv in nasloviti le-tega. Tako npr. z ekipo BankAustria (Unicredit Group) in Woven Planet Holdings (hčerinska družba Toyote) delamo na vzpostavitvi in gradnji visoko učinkovitega tima, Za Raiffeisen Landesbank v povezavi s Techhouse v Gradcu vodimo startup pospeševalnik, s Sparkasse Slovenija delamo celovit pristop od ideje do produkta, kjer so integrirani pristopi gradnje visoko učinkovitih timov …
Že drugo leto ste vodili tehnološki pospeševalniški program v Gradcu, sodelujete pa tudi na dogodkih v Sloveniji, kot je Soundgarden.
Na našem področju ne morete narediti ničesar, ne da bi zgradili uspešno skupnost/ekosistem. Zato sodelujemo pri najrazličnejših pobudah in projektih in nas boste vedno našli pri povezovanju in podžiganju novih. Povsod, kjer se dela nekaj drugačnega, srčnega, odličnega in usmerjenega v prihodnost – ljudi in podjetij.
So slovenska zagonska podjetja po vaših izkušnjah enakovredna tujim?
Popolnoma. Imajo ideje, nujno potreben zagon, željo in izrazite delovne navade. In ne nazadnje, močno podporno okolje in lahko pridejo daleč, če le delajo prave korake - začenši z razumevanjem in naslavljanjem pravih problemov trga. Veselje je delati z ekipami, ki tebi nastavljajo hitrejši tempo dela in ti dnevno servirajo želje in zahteve po pomoči. Pri avstrijskih je večinoma obratno: ti si ta, ki jih opozarjaš in spodbujaš, jim dvigaš tempo. V startup svetu je čas izjemnega pomena in že s tem hitro lahko vidiš, kdo gre proti možnosti trajnega uspeha in … komu ne kaže, da bo uspel.
Kako ocenjujete slovensko podporno shemo v primerjavi z drugimi državami?
Je nekje v povprečju. V Avstriji npr. je tega precej več. Kar ima pa dobre in slabe strani. Prezgodaj preveč javnega denarja daje startupom lažni občutek, da so že nekaj naredili in da je uspeh samo še vprašanje časa. Realno pa, predvsem v Avstriji, tako vidim preveč startupov, ki svoje aktivnosti in časovnice planirajo vezano na sredstva, katera so pridobili že samo z idejo, ne pa na realne potrebe njihovih bodočih uporabnikov in potreb trga. Slovenski startupi so ravno zato bolj iznajdljivi in vajeni s skoraj nič sredstvi potrditi poslovni model in s tem gredo nato po investicije.
Katere so po izkušnjah največje ovire, na katere naletijo slovenski startupi?
Da ne začnem in končam s financami, ki so seveda ovira za veliko večino startupov. Bariere pri pridobivanju korporativnih parterjev in strank. Slovenska podjetja še vedno (pre)malo sodelujejo s startupi in se ne poslužujejo njihovih rešitev. S tem bi startupom dali ne le finančne koristi, temveč tudi prepotrebne reference za naslavljanje tujih naročnikov. Izziv je tudi pridobitev sodelavcev za rast, birokratske, zakonske omejitve, kot je novost o načinu evidentiranja dela. Le kako bo to izgledalo pri startupih? Razumevanje, da se svet danes drugače vrti, bi se moralo začeti pri politiki. Birokracija je tako izziv vseh, ne le zagonskih podjetij. Vendar pa bi startupi lahko bili v marsičem zakonsko predpisana izjema.
Ali lahko izpostavite katera od (tehnoloških) zagonskih podjetij, ki so v zadnjih letih naredila največji preboj?
Imamo odlične startupe, kot so SaleSqueze, DeltaHub (Carpio), Flaviar in Bloq.it – seznam je dolg. Osebno pozorno spremljam in podpiram tudi Reusable Technologies, ki reciklirajo tehnično opremo, ji dajejo novo življenje in s tem dajejo odgovor na marsikatero vprašanje o tem, kam in kaj z rabljenimi telefoni, televizorji in drugimi tehničnimi igračkami, ki jih danes tako hitro menjavamo. Sovpada s vsemi pobudami o vzpostavitvi kulture krožnega gospodarstva in zato mi je tako ljub.