Le dva tedna po tistem, ko je ljubljanski mestni svet brez glasu proti potrdil odlok o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana, je občina objavila razpis za izbor zasebnega partnerja. V okviru projekta bo izbrani koncesionar na občinskih objektih in površinah zgradil sončne elektrarne, jih upravljal in jih po zaključku koncesijskega obdobja predal v last občine (če bo njihova življenjska doba seveda tako dolga).
Potencialni kandidati lahko prijave oddajo do 29. avgusta. Občina bo nato preverila usposobljenost kandidatov in tiste, ki bodo izpolnjevali pogoje, povabila h konkurenčnemu dialogu. Šele po zaključku slednjega bo magistrat objavil poziv k oddaji končnih ponudb, ki bo dal odgovor na to, komu bo občina zaupala koncesijo za gradnjo in upravljanje sončnih elektrarn. Pri izboru bodo ključni štirje kriteriji, in sicer: koliko bi občina in uporabniki sončne elektrarne plačevali za električno energijo izbranemu koncesionarju, kolikšen delež samooskrbe bi ponudil izvajalec, ali bi bil koncesionar pogodbo pripravljen skleniti za krajše obdobje od predvidenih 25 let in koliko bo investicijska vrednost projekta. Če bi bilo več ponudb ocenjenih enako, bo odločil prvi kriterij. In kaj bo imel zasebnik od investicije v ta projekt? Občina oziroma javni zavodi ali podjetja, ki bodo odjemalci elektrike iz sončnih elektrarn, bodo v času koncesijske pogodbe zasebniku plačevala elektriko.
Omrežje ni dovolj zmogljivo
Energetska upravljalka na občini Alenka Loose je dejala, da je projekt zastavljen tako, da bi se sončne elektrarne priklopile na distribucijsko omrežje. A občina in koncesionar utegneta pri tem naleteti na težave. Slovensko distribucijsko omrežje v trenutnem stanju ni zgrajeno tako, da bi zmoglo vključiti veliko število malih proizvajalcev električne energije. Ker omrežje ponekod enostavno ni dovolj zmogljivo, Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo) oziroma pooblaščeni distributerji vsako leto zavrnejo kar nekaj prosilcev, ki si želijo na lastnih površinah postaviti sončno elektrarno. Lani so tako zavrnili pet odstotkov prosilcev, letos do vključno junija pa kar osem odstotkov prosilcev. Prav tako se je občutno povečalo število prejetih vlog. Če so mali proizvajalci leta 2020 oddali 6049 vlog, so jih letos do junija kar 15.296.
Na Sodo so zagotovili, da vse vlagatelje zahtevkov za izdajo soglasja za priključitev v omrežje obravnavajo nediskriminatorno, kar pomeni, da občina pri priključevanju svojih proizvodnih naprav v sklopu projekta Zelena energija ne bi imela posebnega statusa oziroma prednosti pred denimo običajnimi občani. Čeprav je predvideno, da bi se sončne elektrarne na občinskih površinah priklopile na distribucijsko omrežje, pa Alenka Loose pojasnjuje, da bodo potencialni kandidati v fazi konkurenčnega dialoga lahko predlagali tudi drugačne in inovativne rešitve za ta problem.
V pripravi načrti za krepitev omrežja
Ker se zavedajo, da bo na nekaterih objektih izziv pridobivanja soglasij večji, so v projekt vključili »večji nabor objektov, da bi bil projekt še vedno izvedljiv v predvidenem obsegu«, je pojasnila Alenka Loose. Občina je pripravila nabor okoli 200 javnih objektov in površin, kjer bi potencialno bilo mogoče namestiti sončne elektrarne. Med drugim je na seznam uvrstila vrtce, šole, športne objekte (med njimi tudi dvorano Stožice), zdravstvene domove, knjižnice in stavbe nekaterih drugih javnih zavodov, stavbe centrov četrtnih skupnosti, centralno čistilno napravo v Zalogu in javna parkirišča. V igri so prav tako objekti, ki so še v načrtih oziroma se trenutno gradijo, kot so Rog, športni center Ilirija, center četrtne skupnosti Golovec, kopališče Vevče in telovadnica osnovne šole Šentvid.
Na seznamu so tudi denimo Magistrat, Kresija in nekatere druge stavbe, ki so kulturnovarstveno varovane, zato bo pred morebitno odločitvijo o namestitvi sončnih panelov na njihovih strehah svoj blagoslov moral dati še zavod za varstvo kulturne dediščine. Ali bo z vidika zmogljivosti distribucijskega omrežja mogoča gradnja sončne elektrarne na posamezni lokaciji, pa bo znano šele, ko bo zasebni partner izdelal konkretno rešitev za posamezno lokacijo, skupaj s predvideno močjo elektrarne.
Na Sodo so sicer poudarili, da so agenciji za energijo posredovali naložbeni načrt, ki naj bi dodatno pospešil vlaganja v razvoj distribucijskega omrežja. Prav tako so izdelali desetletni načrt elektrodistribucijskega sistema, s katerim »želimo razvijati omrežje v smeri čim večje vključitve obnovljivih virov«. Dodali so, da so skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji ves čas povečevali vlaganja v omrežje, a da je z razmahom zahtev po priključitvi proizvodnih naprav za individualno samooskrbo razkorak med zahtevami in stanjem omrežja prevelik.