Zgodovina tajvanskega vprašanja je jasna, prav tako je jasna situacija in dejstvo, da obe strani Tajvanske ožine pripadata eni Kitajski. Tajvan že od nekdaj pripada Kitajski in so ga, tako kot druge kitajske province in regije, odkrili in naselili Kitajci vseh narodnosti. Številne zgodovinske knjige in dokumenti pričajo o kitajskem zgodnjem razvijanju na Tajvanu. Deklaracija iz Kaira in Potsdamska proklamacija sta v obliki mednarodnega prava potrdili pravni status in dejstvo, da je Tajvan kitajsko ozemlje. Leta 1971 je resolucija Generalne skupščine Združenih narodov 2758 jasno določila, da »na svetu obstaja samo ena Kitajska, Tajvan pa je neločljiv del kitajskega ozemlja in vlada Ljudske republike Kitajske je edina legitimna vlada, ki predstavlja celotno Kitajsko«. Dejstvo, da je Tajvan del Kitajske, ima neizpodbitno zgodovinsko in pravno podlago.
Načelo ene Kitajske je jedro in esenca treh skupnih kitajsko-ameriških izjav ter predpostavka in podlaga za vzpostavitev in razvoj diplomatskih odnosov med Kitajsko in ZDA. Leta 1979 so se Združene države v sporočilu o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Kitajsko in Združenimi državami jasno zavezale, da Združene države Amerike priznavajo vlado Ljudske republike Kitajske kot edino legitimno vlado Kitajske. V tem obsegu ljudstvo Združenih držav ohranja kulturne, trgovinske in druge neuradne odnose s Tajvanci. Pelosijeva je sedanja predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa, druga v vrsti za predsedniški položaj v ZDA in tretja oseba v ameriški administraciji. Njen obisk na Tajvanu v kakršni koli obliki in iz kakršnega koli razloga ob katerem koli času je velika politična provokacija za okrepitev uradnih stikov med ZDA in Tajvanom. Tega Kitajska ne bo nikoli sprejela, kitajsko ljudstvo pa se s tem ne bo strinjalo.
Vprašanje Tajvana je notranja zadeva Kitajske in zadeva njene temeljne interese. Stališče kitajske vlade in kitajskega ljudstva glede tajvanskega vprašanja je dosledno. Trdna volja več kot 1,4 milijarde Kitajcev je odločno varovati nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost, skupna želja in sveta dolžnost vseh Kitajcev pa je doseči popolno združitev domovine. Kitajska se bo na obisk predsednice predstavniškega doma kongresa Združenih držav Amerike na Tajvanu odločno odzvala in sprejela odločne protiukrepe, za posledice tega pa bodo odgovarjale ZDA in separatistične sile za neodvisnost Tajvana.
Načelo ene Kitajske je postalo splošno soglasje v mednarodni skupnosti in osnovna norma v mednarodnih odnosih. Vključno s Slovenijo je 181 držav na svetu vzpostavilo diplomatske odnose s Kitajsko na podlagi načela ene Kitajske. V zadnjih 30 letih od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo so se odnosi med državama stalno in zdravo razvijali, sodelovanje med obema stranema na različnih področjih pa je bilo izjemno. To je v skladu s temeljnimi interesi obeh držav in narodov, zato je odnos vredno negovati in ohranjati. Verjamem, da Slovenija razume napačnost in resno škodo obiska Pelosijeve na Tajvanu in da bo še naprej spoštovala in upoštevala načelo ene Kitajske ter sodelovala s Kitajsko pri spodbujanju razvoja kitajsko-slovenskih odnosov in s tem prebivalcem obeh držav prinesla več koristi.
