Dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov so ministri držav EU, pristojni za energetiko, dosegli 26. julija. Članice so nato morale uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku. Sprejeta uredba predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.
Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila.
V vsakem primeru bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.
V primeru obveznega zmanjšanja porabe plina uredba določa tudi nekatere izjeme in možnosti za delno ali v nekaterih primerih popolno odstopanje od obveznega cilja zmanjšanja emisij, da bi upošteval posebne razmere v državah in zagotovil, da bo zmanjšanje emisij plina učinkovito pri povečanju zanesljivosti oskrbe v EU, so v svetu pojasnili v sporočilu za javnost.
Predvidene so tudi izjeme
Izjeme bodo med drugim veljale za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic, saj ne bodo mogle sprostiti zadostnih zalog plina za druge države. Izjema bo poleg tega veljala za države, katerih električna omrežja niso sinhronizirana z evropskim električnim sistemom in so močno odvisne od plina za proizvodnjo elektrike.
Članice bodo lahko izjemo zahtevale tudi, če so že presegle cilje glede polnjenja skladišč s plinom, če so močno odvisne od plina za kritično infrastrukturo ali pa če se je poraba plina v zadnjem letu povečala za najmanj osem odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let.
Uredba je izreden ukrep, predviden za določen čas. Veljala bo eno leto, Evropska komisija pa bo do maja 2023 opravila pregled, v katerem bo preučila možnost podaljšanja veljavnosti glede na razmere na področju oskrbe s plinom v EU, so še pojasnili v Bruslju.
Oskrba s plinom od razglasitve stopnje zgodnjega opozarjanja poteka nemoteno
Oskrba s plinom v Sloveniji vse od razglasitve stopnje zgodnjega opozarjanja poteka nemoteno, prav tako poteka nemoteno prenos plina do Slovenije, zagotavlja agencija za energijo. Kot dodaja, po trenutnih informacijah ne kaže, da bi bilo treba razglasiti višjo stopnjo krize ali konec stopnje zgodnjega opozarjanja.
Agencija za energijo je 11. julija s sprožitvijo prve faze načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom opozorila javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi s tem energentom. Vse odjemalce zemeljskega plina je zato preventivno pozvala k racionalni rabi.
Kot so zdaj v objavi na svoji spletni strani spomnili v agenciji, se EU po navedbah Evropske komisije sooča s tveganjem nadaljnjih prekinitev dobave plina iz Rusije. »Tveganje in stroške za Evropo v primeru nadaljnjih motenj oskrbe ali popolne prekinitve dobave lahko s prostovoljnim znižanjem porabe v naslednjih mesecih zmanjšamo ter tako okrepimo evropsko energetsko odpornost,« so navedli v agenciji.
Svet EU je zato prejšnji teden sprejel uredbo o usklajenih ukrepih za zmanjšano porabo plina v obdobju od 1. avgusta do 31. marca 2023 za 15 odstotkov glede na porabo zadnjih petih let. V Bruslju so ob tem pojasnili, da bo EU tudi v primeru uporabe vseh izjem v okviru dogovora o zmanjšanju porabe plina varno preživela povprečno zimo. Da v Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom, je prejšnji teden zagotovil tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer in dodal, da bi morali iti veliko stvari narobe, da bi prišlo do motenj pri oskrbi s plinom.
Agencija za energijo v luči evropskega dogovora za zmanjšanje porabe plina poziva odjemalce k razmisleku in iskanju rešitev za nadomeščanje plina z drugimi energenti ter varčevanju z energijo.
Načrt za izredne razmere
Obveščanje agencije za energijo sicer predvideva slovenski akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom, ki je začel veljati poleti 2020. Po vzoru tovrstnih protokolov iz drugih članic EU predvideva tristopenjsko ukrepanje. Prva stopnja predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav in poziv industriji k bolj racionalni rabi plina.
Na drugi stopnji dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem elektrike, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent.
Na tretji stopnji, ki velja za izredne razmere, pa dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki jih je mogoče prekiniti, industriji in proizvajalcem elektrike pa zaukažejo prehod na nadomestni energent. Ob tem pride do omejevanja dobav plina.
