Po uspešni lanski sezoni ste se dolgo časa odločali, preden ste z Radomljami podpisali novo pogodbo. Zakaj?
Imel sem veliko ponudb. Najbližje sem bil Sarajevu, tudi iz Slovenije jih je bilo nekaj. Odločila je bila želja po kontinuiteti, saj je bilo v zadnjih treh, štirih letih veliko sprememb. Pogoj je bil, da ostane 70 odstotkov ekipe. V tistem trenutku se je to zdelo realno, a 14 dni po podpisu pogodbe je prišlo do osipa igralskega kadra, saj je odšlo 12 igralcev. Nekako smo se sestavili, ne gre za nadgradnjo, ampak znova gremo od začetka.
Katere ponudbe ste prejeli iz Slovenije?
Ne bom jih razkril, da ne bi ogrozil službe kakšnemu trenerju. Bilo je nekaj lepih ponudb in prijetnih pogovorov.
Vaša želja je bila zadržati vsaj 70 odstotkov ekipe, a odšlo je veliko igralcev. Kako ste se tedaj počutili? Ste razmišljali o prekinitvi pogodbe?
Počutil sem se bedno, vendar nisem razmišljal o slovesu, ker ne bežim, ko se barka potaplja. V življenju še nisem imel slabših priprav. Motivacija je padla, igralci in osebje v klubu je bilo zaskrbljeno, a sem vse skupaj uspel zadržati nad vodo. Vse je spremenilo, ko so začeli prihajati kakovostni igralci. 70 odstotkov uspeha je prava selekcija in menim, da smo to delo opravili dobro.
Kakšno je letos sodelovanje s Hajdukom?
Dobro, čeprav smo si zaradi novih pravil sposodili lahko le tri igralce in smo tako malo oškodovani. Športni direktor Andro Fistonić se je vrnil v Split. Njegov odhod je največji udarec zame, saj smo bili z njim prvič urejeni kot pravi nogometni klub. Bil sem le trener, zdaj delam tudi nekatere drugi stvari. Športni direktor je zdaj Grega Marinšek, sin predsednika kluba.
Na predstavitvi pred sezono ste dejali, da boste potrebovali deset krogov, da pridete do svoje igre. Nato ste že v prvem krogu v Ljudskem vrtu premagali evropski Maribor s 3:0. Je bila napoved zavajanje tekmecev?
Ne, saj na petih pripravljalnih tekmah nismo zmagali niti na eni. Šele sedem dni pred tekmo z Mariborom smo se zbrali. Ekipa je zdaj tehnično malo drugačna, a je bolj dinamična. Morda bo še bolj atraktivna kot lanska, verjetno pa bomo prejemali veliko več golov. Zdaj vse skupaj izgleda zelo lepo, a čaka nas še veliko dela, saj igra ni še niti blizu tistemu, kar želimo igrati.
Radomlje so trenutno druge na lestvici. Ali to pomeni, da boste konkurirali za nastopanje v evropskih pokalih, ali se boste borili za obstanek?
To ni naša realna slika. Lepo je biti na mestih, ki vodijo v Evropo, a naša realnost sta boj za obstanek in prodaja igralcev. Smo edini klub v ligi, iz katerega je poleti osem igralcev odšlo na boljše. To pomeni, da smo dobro igrali, delali in bili pogumni. Le na takšen način je možno prodati tako veliko število igralcev. Zame kot trenerja je najpomembneje, da igramo lep nogomet in prodamo čim več igralcev, da bo klub preživel.
Torej se klub lahko preživlja s prodajo igralcev.
Zaslužek je bil zelo dober s prodajo Mrkonjića, Zabukovnika in že pozimi Božića. V naslednjih desetih dneh bo verjetno realiziran še en prestop. Od prodaje ostalih igralcev žal nismo zaslužili ničesar, ker smo bili v klubu malo preveč preplašeni, saj smo imeli z njimi le enoletne pogodbe. Igralci, katerim so oživili kariere, so po super sezoni odšli brezplačno. Klub je spremenil strategijo in z igralci, ki smo jih pripeljali, sklenil dveletne pogodbe. Zelo mi žal, če po takšnem uspehu pol ekipe odide za manj denarja, kot bi ga klub lahko zaslužil.
Radomlje letos iz tekme v tekmo menjajo model igre. Maribor ste frontalno napadli, s Celjem ste se mučili, proti Gorici se se postavili v obrambo, ko je bilo treba braniti minimalno vodstvo.
Moj cilj je, da trenerje mora boleti glava, ko igrajo z nami, čeprav smo klub z majhnim proračunom in z mlado ekipo. Želim, da smo čim bolj fleksibilni, da lahko znotraj tekme zamenjamo tri, štiri sisteme. Hočem, da ljudje vidijo, da uspehi niso sreča, ampak naše delo. Glede na profil igralcev se bo letošnja ekipa težje postavila obrambno, saj je v ekipi pet nogometašev, ki zelo radi tekmecu žogo porinejo med nogama. To so kreativci, ki jih zelo težko pripravim, da se vrnejo pred svoj gol. Z njimi se borim, da vzpostavim ravnovesje med ofenzivo in defenzivo.
Kako boste nadomestili napadalce Guzina, Mrkonjića in Šarića, ki so lani skupaj dosegli 25 golov?
Težko. Trenutno nimamo takšnih gol igralcev, imamo pa veliko bolj dinamične igralce, ki so tehnično močnejši od tistih, ki so odšli. V Sloveniji večina ekip nima klasičnega napadalca. Za 1500 ali 2000 evrov je nemogoče pripeljati klasičnega golgeterja. Mi se bomo prilagodili, da bomo spremenili sistem igre tako, da bomo s čim več igralci prišli v kazenski prostor ter si namesto petih priigrali deset priložnosti, da bi zabili dva gola.
Po kakšnem kriteriju ste izbirali nove igralce, ki so Hrvoj, Vrhovac, Hadžić, Baš, Tahiraj, Sokler, Justin, Ševelj, Marković, Šošić in Sever?
Pri selekciji je bil na prvem mestu značaj igralca. Vzdušje v naši slačilnici je zelo dobro in tega ne smemo porušiti. Menim, da smo po tem kriteriju zadeli dvesto odstotno. Znova imamo prijateljsko in delovno vzdušje. Na drugem mestu je bila starost, da mlade igralce lahko tudi prodamo. Na tretjem so bile izkušnje, saj potrebujemo tudi takšnega, ki ima 150, 200 tekem v ligi. Letos je ekipa velika mlajša, vendar je klop daljša, saj smo lansko sezono preživeli z le 18 igralci. V strahu pred napako nismo hiteli s podpisovanjem pogodb.
Ali imate igralca, ki bo zablestel v letošnji sezoni?
Imamo veliko mladih. Prvi je Čuić, zame najboljši vezist v ligi. V igri ena na ena v petdesetih odstotkih naredi to, kar ni sposoben nihče drug v ligi. Zanimiv je 19-letni Šošić, ki je bil izbran med 60 najbolj obetavnih igralcev. Vrhovac je vrhunski centralni branilec, tu je še Hrvoj. Vsi se želijo učiti, boriti za mesto v ekipi, pripravljeni so na kritiko in so delavni.
Večina novih igralcev, ki so prišli, so tujci. Ali so Slovenci preslabi ali predragi?
Preučili smo vse tržišče. Nekateri slovenski igralci so postavili ceno, ki je nad njihovo vrednostjo, medtem ko tujce pripelješ za pol manj denarja. Ne razumem domačih igralcev, da nimajo želje po dokazovanju, nabijajo pa zahtevke po višini plače, na koncu pa ostanejo brez kluba. Igralci, ki leto dni sploh niso igrali, zahtevajo plačo med 2500 in 3000 evrov, kar v Radomljah ne moremo plačati.
Kaj najbolj pogrešate pri slovenskih nogometaših?
Vsi igralce preveč božamo. Spremljam kategoriji do 17 in 19 let in če nogometaš v klubu, kjer se je treba za mesto v ekipi boriti, ne igra, ga oče, mama, menedžer odpeljejo drugam. Tako imamo polovico igralcev, ki so že do 19. leta zamenjali tri klube. Stalno bežijo od boja za mesto v ekipi in boljšo plačo ter so užaljeni. Sam imam velike težave s takšnimi značaji. V Novi Gorici sem imel največjo težavo, ko sem igralcu z videom želel pomagati, da bi bil boljši, a je vse skupaj jemal kot žalitev, da imam jaz nekaj proti njemu. Avtomatsko postavi zid, si njegov sovražnik in se noče učiti. Prihaja tako daleč, da se zberejo nezadovoljni igralci in zahtevajo zamenjavo trenerja, ki je garač in od njih zahteva več, da bi bili boljši.
Zakaj so trije slovenski klubi tako hitro izpadli iz evropskih pokalov?
Šlo je za splet nesrečnih okoliščin, saj sta dva ekipi izpadli po enajstmetrovkah. To ni bila realna slika kakovosti.
Ali po treh krogih že lahko ocenite, kakšna bodo razmerja v slovenski ligi.
Slovenska liga ima tri dele. Na vrhu so Olimpija, Mura, Maribor in Koper, v sredini Bravo in Celje, spodaj pa Tabor, Gorica in mi. Najbolj me zanima, da igramo lep nogomet, da nismo dolgočasni in preveč defenzivni, ker bodo le tako ljudje prihajali na tribune in se pogovarjali o predstavah. Želim si, da ljudje rečejo, da se jim je ob gledanju tekme zdelo, da so v rumenih dresih (barva Radomelj, op. p.) neki Brazilci.
