Na ministrstvu za zdravje so se glede poteka prenove glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v prejšnjem tednu sestali z vodstvom UKC, je na novinarski konferenci o stanju investicij v slovenskem zdravstvu povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je dodal, so vodstvu UKC naložili, da do 15. avgusta pripravi jasen načrt selitve glavne stavbe po četrtinah, ki bo usklajen z vsemi strokovnimi vodji. »Imajo nalogo, da se kapaciteta UKC ne sme zmanjšati za nič,« je poudaril. Prenova glavne stavbe je sicer sestavljena iz projekta energetske sanacije in projekta notranje prenove, oba bo izvedlo podjetje GH Holding.
Časnik Delo je pred časom poročal, da poznavalce razmer razburja predvsem dejstvo, da razpis za energetsko sanacijo, na katerem je bil izbran GH Holding, ni vseboval natančnega popisa del, količine in cene materialov in je bil sestavljen ad hoc. Iz UKC Ljubljana so za STA takrat sporočili, da navedbe o pomanjkljivosti izvedbe posla ne držijo, da je bil razpis izveden v skladu s predpisi, posel pa da ni bil vnaprej dogovorjen.
Vse pogodbe ministrstva vsebujejo protikorupcijsko klavzulo
Bešič Loredan je danes poudaril, da teče pravni pregled projektov, prav tako so prijave o nepravilnostih predali na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). V. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder pa je pojasnil, da vse pogodbe ministrstva vsebujejo protikorupcijsko klavzulo. »V primeru, če bi se ugotovila kakršnakoli nepravilnost ali korupcija, pogodba seveda pade, s tem pa pade tudi črpanje evropskih sredstev,« je dejal.
Kot je v sredini junija ob začetku energetske sanacije povedal generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, bo projekt energetske sanacije v vrednosti 41 milijonov evrov brez DDV v celoti financiran iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in razvoj. V okviru sanacije bodo zamenjali fasado, izolacijo in okna ter uredili streho, delno pa tudi prezračevanje in dvigala. Projekt notranje prenove pa bo znašal 30 milijonov evrov brez DDV in bo financiran iz zakona o investicijah v zdravstvu.
Golobič je takrat dejal, da projekta notranje prenove še niso zagnali, saj da pogajanja z izvajalcem še niso končana, prav tako projekt še ni usklajen z ministrstvom za zdravje, projekt energetske prenove glavne stavbe že začel. Bešič Loredan pa je danes poudaril, da se projekt energetske sanacije še ni začel. Iz UKC Ljubljana so danes sporočili, da se »projekt še ne izvaja v želenem tempu«.
Ministrstvo želi pospešiti črpanje evropskih sredstev pri investicijah v zdravstvu
Delež počrpanih evropskih sredstev za investicije v zdravstvu je zelo nizek. »Ne želimo iskati krivcev za to. Naša naloga je, da do okvirnih in predvidenih časovnic počrpamo kar se da največ ali pa vsa sredstva,« pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot eno od rešitev je omenil tudi možnost prestrukturiranja dela sredstev.
Kot jeBešič Loredan dejal na današnji novinarski konferenci, ki so jo namenili predstavitvi stanja investicij v slovenskem zdravstvu, je želja ministrstva, da se noben projekt ne izpelje pod kakršnimkoli sumom korupcije. Absolutno pa po njegovih besedah ne drži, da bi zavrnili kakršnokoli plačilo računa ali ustavili katerokoli gradnjo.
Po navedbah vodje finančne službe ministrstva za zdravje Anite Zakšek v letošnjem finančnem načrtu ministrstva za zdravje od okvirno 770 milijonov evrov malo manj kot polovico namenjajo obvladovanju epidemije covida-19. Za investicije pa je predvidena malo manj kot tretjina vseh sredstev.
Nizek delež počrpanih evropskih sredstev
Proračunska sredstva so sicer glavni vir financiranja investicij, saj predstavljajo 44 odstotkov vseh sredstev v ta namen, temu pa z 28-odstotnim deležem sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Tu pa je, kot je opozoril Šabeder, eden ključnih problemov nizek delež počrpanih sredstev.
Iz mehanizma React-EU je po Šabedrovih besedah zagotovljenih 116,5 milijona evrov, trenutno pa smo na štirih odstotkih počrpanih sredstev. Pri drugem pomembnem viru financiranja investicij v zdravstvu, kohezijskem skladu, je od skupno zagotovljenih 71 milijonov evrov trenutno počrpanih slabih 20 odstotkov. Med projekti, ki so trenutno »že v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev«, je Šabeder omenil tudi energetsko sanacijo UKC Ljubljana, ki je največji projekt, financiran iz obeh virov - v obeh primerih pa je trenutno počrpan manj kot odstotek sredstev.
Šabeder je opozoril, da mora biti večina projektov zaključenih do konca naslednjega leta, sicer jih bo treba dofinancirati iz integralnega proračuna. »Ne iščemo krivcev, iščemo razloge, zakaj je črpanje tako nizko, in poskušamo odpraviti težave,« je podobno kot minister ob tem poudaril Šabeder.
Nesorazmerna razdelitev sredstev med javnimi zdravstvenimi zavodi
Poleg zelo nizkega deleža počrpanih sredstev je kot še en problem omenil precej nesorazmerno razdelitev sredstev med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Zato na uradu pripravljajo pravilnik z jasnimi kriteriji, po katerih se bodo postavljale prioritete, in odločevalsko komisijo, ki bo pregledala in ocenila vse prispele potrebe po investicijah. Želja in potreb je namreč bistveno več od zagotovljenih sredstev.
Sicer pa se po njegovih besedah srečujejo z enakimi težavami kot na drugih področjih, rastjo cen, pomanjkanjem materialov, pomanjkanjem delovne sile, nekateri projekti so se zavlekli tudi zaradi epidemije. Med drugim je ena od težav, ki se pojavlja na trgu investicij, da pridobljene ponudbe v javnih naročilih močno, celo za nekajkrat presegajo rezervirana sredstva. V primeru energetske sanacije Splošne bolnišnice Nova Gorica je bil denimo ponudnik, ki je rezervirana sredstva presegel kar za petkrat.
Po Šabedrovih besedah so sicer že pripravili nek nabor rešitev. Kot eno ključnih je navedel prestrukturiranje sredstev iz projektov, ki so že oziroma za katere menijo, da so že danes v kritičnih časovnici, ter prerazporeditev na projekte, ki jih je dejansko možno dokončati do konca te perspektive.
Intenzivno potekajo sestanki z vodstvi posameznih bolnišnic, tako da projekte sproti spremljajo in morebitne ovire sproti rešujejo, je pojasnil Šabeder. Dodal je, da se bo treba na segmentu investicij kadrovsko okrepiti z različnimi profili, od vodij projektov do pravnikov. V naslednjih letih pa bo treba zagotoviti kar precej sredstev, da bodo lahko vse planirane ali potrebne investicije izpeljali.
Partnerski sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo
Za nova perspektivo evropske kohezijske politike že potekajo priprave oziroma je po besedah vodje službe za izvajanje kohezijske politike Mojce Presečnik v fazi končnega usklajevanja partnerski sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo. Predvidoma naj bi bil sprejet v septembru, na njegovi podlagi bo pripravljen program evropske kohezijske politike 2021-2027. Ta bo že zajemal vsebinske ukrepe, ki se bodo financirali v prihodnji finančni perspektivi.
Z vidika ministrstva za zdravje gre po njenih besedah za tako imenovane. mehke vsebine, kot so ukrepi na področju zdravega življenjskega sloga ali dolgotrajne oskrbe, približno polovica sredstev pa za investicije. Skupaj so za ministrstvo za zdravje za te ukrepe predvidena sredstva v višini približno 117 milijonov evrov, a so zadeve še v usklajevanju. »Zaenkrat nam kaže, da bomo lahko zagotavljali sredstva iz kohezije samo na vzhodni kohezijski regiji, kar se tiče investicij,« je še pojasnila Presečnikova in dodala, da se bo še vlagalo v energetske sanacije stavb.
