Tridesetega julija 1966 je moška reprezentanca Anglije v dramatičnem finalu svetovnega prvenstva na Wembleyju po podaljških premagala Zahodno Nemčijo s 4:2. Le dan po 56. obletnici spektakla so Angležinje na istem stadionu (prenovili so ga leta 2007) v finalu EP – prav tako po podaljških – ugnale Nemke z 2:1 in prvič v zgodovini postale prvakinje Evrope. Po dveh izgubljenih finalih v letih 1984 in 2009 je Anglija le stopila na nogometni Mt. Blanc in za Nemčijo (osem naslovov), Norveško (2), Švedsko in Nizozemsko (po 1) postala peta država z zlato kolajno, vsaka reprezentantka pa bo zgolj iz nagradnega sklada Eura prejela po 75.000 evrov nagrade.
Najboljši strelki poškodovani
Že pred nedeljskim finalom na Wembleyju, ki je s 87.192 gledalci podrl rekord v zgodovini EP tako v moški kot ženski konkurenci (od desetih najbolje obiskanih tekem v zgodovini ženskih EP jih je bilo kar sedem tokrat v Angliji), je Nemčija doživela šok. Ostala je brez 31-letne kapetanke in najboljše strelke Alexandre Popp (6 golov na petih tekmah), ki se je poškodovala med ogrevanjem. Domača reprezentanca z vzdevkom Levinje je imela v svojih vrstah tudi prvo (so)strelko prvenstva, 27-letno Beth Mead – prav tako šest golov –, ki pa je med tekmo po bližnjem srečanju z nemško branilko obležala na travi in je morala poškodovana zapustiti igrišče v 60. minuti. A v boju za strelsko krono je na koncu slavila štiri leta mlajša članica Arsenala (izbrana je bila tudi za najboljšo igralko EP), saj je bila boljša po naslednjih dveh merilih: številu podaj (5:0) in minutaži na igrišču (450:361).
Za zasluženo slavje Angležinj, ki sta jim kolajne in pokal podelila predsednik evropske zveze Uefa Aleksander Čeferin in angleški princ William (skupaj sta sedela tudi na častni tribuni), naslov prvakinj Evrope pa so v garderobi proslavljale s plesom in tuširanjem s pivom, je bila najzaslužnejša rezervistka Chloe Kelly. Igralka Manchester Cityja je v podaljških v 110. minuti dosegla šele svoj drugi gol na 16. tekmi v reprezentančnem dresu, ekipi priigrala lovoriko in končala kar 56-letni post Anglije brez zlate kolajne na EP in SP v moški in ženski konkurenci. Svoj najpomembnejši gol v dosedanji karieri je 24-letnica proslavila s slačenjem dresa in navdušenim mahanjem z njim med tekom po igrišču (spodaj je imela le zelo kratko podmajico, zato je lahko pokazala nekaj svojih čudovitih atributov), zaradi česar je dobila rumeni karton, a se seveda ni vznemirjala.
Razlika v golih kar 106:5
Zdaj 52-letna Nizozemka Sarina Wiegman, nekdanja selektorica svoje domovine in zdajšnja Anglije, je septembra lani podpisala štiriletno pogodbo z angleško zvezo. Na dosedanjih 20 tekmah v tej vlogi še ni doživela poraza, saj je dosegla 18 zmag in dva remija ob neverjetni razliki v golih 106:5. »Za zlato kolajno so najzaslužnejše moje čudovite igralke. Kot gostiteljice prvenstva so bile moje igralke pod zelo velikim psihološkim pritiskom, a so se odlično kosale z njim. Spisale so neverjetno zgodbo in se vpisale v zgodovino,« je bila navdušena Sarina Wiegman, ki je po dveh srebrnih in bronastih kolajnah v zgodovini EP Anglijo le pripeljala do prvega zlata. Sočasno je prva selektorica, ki je postala prvakinja Evrope z dvema različnima reprezentancama in ki je slavila na klopi tuje izbrane vrste.
Pred največjo tekmo v dosedanji zgodovini ženskega nogometa je imela 54-letna nemška selektorica Martina Voss-Tecklenburg premierno priložnost, da na Wembleyju postane najboljša v Evropi. Prav tako bi lahko postala druga v zgodovini ženskega nogometa, ki bi stopila na vrh Evrope kot igralka (to ji je štirikrat uspelo med letoma 1989 in 1997) in selektorica. A od tega ni bilo nič, po osmih zaporednih zmagah v osmih finalih Eura pa so Nemke prvič kapitulirale. »Na Wembleyju je bil nogometni praznik, spektakel. Jasno je bilo, da se bo na koncu ena reprezentanca veselila, druga pa bo žalostna. Obe sta imeli priložnost za zmago, a žal smo tokrat potegnile krajši konec. Vseeno sem zelo ponosna na svoje igralke, ki so na igrišču pustile srce in dušo,« je dejala selektorica Martina Voss-Tecklenburg, ki je Nemčijo prevzela leta 2019.
