Rešiti bo treba dva s tem povezana problema. Prvi je nizka zaposlenost mladih, ki tam do 35. leta delajo v prekarnih zaposlitvah. Če nam uspe zmanjšati obseg prekarnega dela, to pomeni tudi višje prispevke v pokojninsko blagajno, ker prekarni delavec vplača dva- do trikrat manj prispevkov kot kdo, ki je redno zaposlen. Treba je torej narediti vse, skupaj z ministrstvom za finance, da bo za podjetja redno zaposlovanje delavcev prva izbira. Drugi problem pa je slaba zaposljivost starejših od 55 let, ki izgubijo službo. Pri nas ni problem zakonsko določena upokojitvena starost, ampak starost, pri kateri se ljudje dejansko upokojujejo. Ugotoviti je treba, zakaj do tega prihaja in kaj lahko naredimo, da bodo ti ljudje dobili nove zaposlitve. Večina med njimi jih je še pripravljena delati, saj služb niso prostovoljno pustili, ampak so jih izgubili zaradi takšnih in drugačnih okoliščin. Treba bo tudi več narediti za prilagoditev delovnih mest starejšim, ponuditi delodajalcem še kakšne subvencije za zaposlovanje starejših, da bodo ljudje lahko dejansko delali do 65. leta ali 40 let, kar je zagotovo tudi v njihovem interesu, saj je v tem primeru tudi pokojnina višja. x Večer v soboto
Nepreslišano: Luka Mesec, minister za delo, družino in socialne zadeve
Vir problema pokojninske blagajne je znan. Problem se je začel, ko je Drnovškova vlada leta 1996 prepolovila prispevno stopnjo delodajalcev. Ta se je še poglobil v prvi Janševi vladi, ki je ukinila davek na izplačane plače. Od takrat vsako leto beležimo luknjo v pokojninski blagajni, ki pogosto preseže eno milijardo evrov.
Luka Mesec
