V programu, ki povezuje osnovne in srednje šole ter podjetja, so mladi reševali inženirske in družboslovne izzive, saj podjetja potrebujejo zaposlene na enem in drugem področju. Kot izpostavlja sogovornica, je za vzgojo bodočih kadrov ključno predvsem aktivno preseči močno definirane meje šolstva in gospodarstva.
Od kod spodbuda, podlaga za projekt MARS?
Razmišljali smo, kako bi premostili ovire, ki jih imajo mladostniki. Zaradi epidemije so bili še bolj izključeni iz realnega življenja in izpostavljeni digitalnim medijem. Ti realnost prikazujejo kot navidezno resničnost in se zato lahko o izbiri šolanja odločajo na podlagi pomanjkljivih, celo izkrivljenih informacij.
Pomembno je bilo še nekaj – da se vzpostavi medgeneracijski most med srednješolci in osnovnošolci, med drugim tudi za lažji prehod med obema stopnjama. Sledili smo ciljem, kot so timsko delo, izmenjavanje mnenj, povezovanje različnih skupin mladostnikov, vpogled v delo odraslih. Še kakšnega bi lahko našteli, saj jih je ogromno in jih lahko skozi ta projekt zasledujemo tudi v prihodnje. V projektu so mladi dokazali, da so izjemno inovativni, razmišljujoči in da znajo iskati rešitve.
Kako pomembni se vam zdijo drugačni pristopi za spodbujanje in navdušenja mladih?
Želeli smo, da mladostniki dobijo vpogled v dogajanje in utrip podjetij, ki so v njihovi soseščini, in se ob tem spoznajo z možnostmi, ki so jim na voljo, če izberejo določeno izobraževalno pot. Pomembno je aktivirati mlade: da jim zagotovimo takšne dejavnosti, kjer so lahko aktivni in čutijo, da so pomembni in slišani.
Eden naših motivov je bilo tudi povezovanje z gospodarstvom. V Sloveniji je zelo veliko dobrih podjetij, ki so družbeno odgovorna, tako kot naša šola. Če svojo energijo združimo, zagotovo lahko naredimo pomemben korak naprej. Tako kot si mladi po svoje predstavljajo poklice, delovna mesta in delodajalce, tudi podjetja velikokrat živijo z idejami, kakšne zaposlene bi rada imela. A obstajajo samo realni ljudje, s pričakovanji, zmožnostmi, kompetencami ... Mladostniki so danes drugačni, pogosto imajo pričakovanja, ki se razlikujejo od pričakovanj odraslih. Dobro je, da podjetja vedo, kakšni zaposleni bodo na voljo na trgu dela. Prej kot se začnejo prilagajati, bolje bo tudi zanje. A zavedanje podjetij o tem, kako pridobiti in vzgojiti mladi kader, še ni povsod prisotno.
Kje po vašem mnenju pride do 'zavore' pri radovednosti, ki naj bi bila otrokom prirojena?
Izobraževanje je v zadnjih letih postalo boj za točke in je izgubilo pravi čar in smisel – dobiti znanje, ga nadgraditi, spoznati, da nekaj zmoreš. Realno bi bilo treba pogledati, kakšne so možnosti in jim takšne tudi ponuditi. Nič ni narobe, če je poklic recimo na srednji strokovni ravni, pomembno je, da ga posameznik opravlja z veseljem in ima občutek, da pri tem osebno in strokovno raste. Imamo veliko poklicev in možnosti, kjer se lahko ljudje resnično izrazijo. Poklice je treba mladim predstaviti kot možnost samouresničitve. Poleg ocen je pomembno, da so mladostniki radovedni, inovativni, samozavestni, da se znajo v vsakem trenutku znajti, da vidijo priložnosti, jih znajo izkoristiti in niso nenehno pod pritiskom zunanjih faktorjev, ki jih spravljajo v stres.
Šola bi morala biti del življenja, ne izoliran sistem. Meje, do kod naj bi segalo šolstvo, so zelo definirane in bi jih bilo treba preseči. Tukaj si bo treba podati roke, se bolj povezati.
Projekt MARS stremi k prebujanju inovativnosti med mladimi že tekom osnovnošolskega izobraževanja. Zakaj se vam zdi tako pomembno, da se te vrednote utrjujejo že na prvi izobraževalni stopnji?
Zato, ker so otroci izredno vedoželjni, skozi leta pa se to izgubi. In tukaj vsako znanje, védenje, pomeni korak naprej. Predvsem pa zato, da postanejo mladostniki subjekti in ne objekti tujih odločitev. Predstaviti jim je treba realnost in hkrati širiti zavedanje o možnostih, ki obstajajo in so pogosto v neposredni bližini. In to smo počeli v projektu MARS. Povabili smo podjetja, ki so nam blizu. Zdi se mi, da je to tudi zelo pomembno, ker na ta podjetja mladi gledajo drugače, z njimi se vzpostavi drugačna vez.